VSRS Sklep II DoR 74/2013

Predlog se zavrne.

1Tožnici je sodišče prve stopnje prisodilo 17.910,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) oziroma na podlagi določb 210. člena prej veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR); toliko je znašal, je ugotovilo, njen prispevek k adaptaciji toženkinih nepremičnin, pri katerih je sodelovala v času trajanja zakonske zveze s toženkinim sinom. Višji zahtevek je zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pojasnilo je, da ob 190. členu OZ kot materialnopravni podlagi zahtevka ne pride v poštev vrnitveni princip, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje, pač pa obogatitveno načelo.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča glede pravnega vprašanja, na kakšen način se ugotavlja večvrednost nepremičnine, s tem pa višina dosežene koristi lastnika nepremičnine. Sklicevala se je na posamezne določbe Vrhovnega sodišča (npr. II Ips 125/2012 in II Ips 296/2010, ki poudarjajo, da se neupravičena obogatitev kaže v povečanju vrednosti nepremičnine ene stranke zaradi vlaganj druge stranke. Meni pa, da ne obstoji sodna praksa glede načina izračuna večvrednosti nepremičnine po opravljenih vlaganjih. Sprejeto je le stališče, da vrednost opravljanih vlaganj ni nujno enaka večvrednosti nepremičnine, ni pa stališča, da večvrednost ne bi mogla biti enaka vlaganjem ali celo večja od njih.

4Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Vrhovno sodišče je zato tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona).