VSL sklep PRp 1296/2012

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo storilkino zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložila zoper plačilni nalog prekrškovnega organa, kot nedovoljeno in storilki naložilo plačilo stroškov postopka – sodne takse.

2Storilka v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja, da do 17. 8. 2012, ko je odšla na dopust na morje, ni prejela vabila na zaslišanje, ko pa se je vrnila z morja 4. 9. 2012 okoli 10.50 ure, je v poštnem nabiralniku našla vabilo na zaslišanje za 4. 9. 2012 ob 9.00 uri. Ker je bila zadržana, se je mož nemudoma zglasil na zaslišanje, kamor je bil vabljen kot priča, in podal opravičilo za njen izostanek. Tako ni mogoče šteti, da ji je bilo vabilo na zaslišanje za 4. 9. 2012 pravočasno vročeno, poleg tega je izostanek z zaslišanja tudi opravičila. Vabilo na zaslišanje za 4. 9. 2012 je prejela šele 3. 9. 2012, kar je nerazumen rok vabljenja na zaslišanje, saj je bilo obvestilo o prispetju poštne pošiljke puščeno v hišnem predalčniku 19. 8. 2012, vročitev pa je bila opravljena po preteku petnajstih dni (3. 9. 2012). Tako je neutemeljen zaključek, da je bila pravilno vabljena na zaslišanje, da izostanka ni opravičila in da je umaknila zahtevo za sodno varstvo.

2Pritožba je utemeljena.

3.Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe višje sodišče ugotavlja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je sodišče prve stopnje storilko z vabilom z dne 16. 8. 2012 vabilo na narok za ustno zaslišanje za 4. 9. 2012 ob 8.45 uri. Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bilo storilki 18. 8. 2012 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu – vabilu, v katerem je bila poučena, da lahko pismo prevzame v roku petnajstih dni, ki začne teči 19. 8. 2012; po tem roku bo pismo puščeno v hišnem predalčniku; če pisma ne bo prevzela v navedenem petnajstdnevnem roku, pa se po četrtem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Storilka pisma – vabila na narok za zaslišanje ni prevzela v roku petnajstih dni, zato se šteje, da ji je bilo vabilo vročeno po poteku tega roka, to je v nedeljo 2. 9. 2012. Na podlagi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Tako je pogoj, da nastopi domneva umika zahteve za sodno varstvo, da je bilo storilcu vabilo pravilno vročeno. Na podlagi prvega odstavka 67. člena ZP-1 se, kolikor s tem zakonom ni drugače odločeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona v kazenskem postopku o zaslišanju obdolženca. Tako mora biti vabilo, da je pravilno vročeno, obdolžencu vročeno najmanj tri dni pred izvedbo zaslišanja (tretji odstavek 439. člena Zakona o kazenskem postopku; ZKP). Obdolženec mora imeti namreč zagotovljen čas, ki je potreben za pripravo na zaslišanje, za pripravo obrambe, pred zaslišanjem ima tudi pravico vzeti si zagovornika. Kot je že navedeno, pa je bilo v obravnavanem primeru storilki vabilo na narok za zaslišanje za 4. 9. 2012 ob 8.45 uri vročeno na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP s fikcijo vročitve šele v nedeljo 2. 9. 2012, storilka pa se je lahko z vabilom dejansko seznanila šele 4. 9. 2012 ob 10.50 uri, ko je bilo puščeno v hišnem predalčniku, torej že po uri, ko je bil razpisan narok. Storilki tako vabilo na zaslišanje ni bilo vročeno najmanj tri dni pred izvedbo zaslišanja, kot bi ji moralo biti vročeno v skladu s tretjim odstavkom 439. člena ZKP. Glede na navedeno storilki vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, kar uveljavlja v pritožbi tudi storilka, ko navaja, da je bila vročitev opravljena po preteku petnajstdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 9. 2012, kar je nerazumen rok vabljenja na zaslišanje. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 61. člena ZP-1 štelo, da je storilka umaknila zahtevo za sodno varstvo, ne da bi bil podan pogoj, da je bila storilka pravilno vabljena na zaslišanje, zaradi česar ji je bila kršena pravica do obrambe, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki jo v pritožbi uveljavlja storilka.

4Višje sodišče je zato ugodilo storilkini pritožbi in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, saj je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno sodišče prve stopnje.

5Prvostopenjsko sodišče pa naj v ponovljenem postopku odpravi navedeno bistveno kršitev določb postopka o prekršku tako, da storilko pravilno vabi na narok za zaslišanje in nato o zadevi znova odloči.