VSRS Sodba II Ips 423/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 55997/2008 z dne 12. 8. 2008 v veljavi v prvem in četrtem odstavku izreka sklepa, tako da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 42.809,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3Toženec je zoper pravnomočno odločbo vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niti iz pogodbe št. 203/7011 z dne 15. 5. 2003, ter aneksa k le-tej z dne 15. 5. 2003, niti iz menice, ne izhaja, da bi se toženec zavezal kot porok. Takšna njegova obveza pa ne izhaja niti iz meničnega pooblastila. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 30. člen ZM. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Iz sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 1190/2011 z dne 14. 7. 2011 izhaja, da se je 14. 7. 2011 nad tožencem začel postopek osebnega stečaja. Za ta primer Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (drugi odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v tej zadevi, saj je prekinitev postopka nastopila potem, ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi z revizijo(1).

7Nesporno med pravdnima strankama je bilo, da sta M. d. d. in družba P. d. o. o. sklenila prodajno pogodbo št. 203/7011 z dne 15. 5. 2003 ter aneks k le-tej z dne 15. 5. 2003. Družba P. d. o. o. je v zavarovanje svoje obveznosti izdala tudi bianco lastno menico.

8Revidentova menična obveznost izhaja iz meničnega pooblastila, kjer je revident podpisan kot porok za izdano bianco menice družbe P. d. o. o., katere direktor je tudi bil.

9Tretji odstavek 30. člen Zakona o menici (Ul SFRJ št 104/64 ter Ul RS 82/94; v nadaljevanju ZM) določa, da za menično poroštvo (ali aval) zadostuje podpis na licu menice, razen če ne gre za trasatov ali trasantov podpis. Res je, da je podpis za trasanta enak porokovemu. Bistveno pa je, da gre pri tem za formalno različne pravne subjekte. Kot sta pravilno ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je podpis revidenta (kot fizične osebe) na menici desno spodaj zavezujoč, kljub temu, da se revidentov podpis nahaja na menici tudi v svojstvu direktorja pravne osebe kot akceptanta bianco menice. Lahko se namreč dokazuje, da podpis na mestu, kjer se običajno podpisuje trasant, ni transantov podpis, temveč avalistov(2). Glede na to, da menična izjava ne pušča dvomov o tem, kdo je menico izdal (trasant) in kdo se zavezuje kot porok, je podpis revidenta na mestu trasanta v konkretnem primeru šteti za aval. Pri lastni menici tudi ni akcepta, ker se izdajatelj menice sam zavezuje, da jo bo plačal(3). Da je menico izdala družba P. d.o.o. pa med pravdnima strankama ni bilo nikoli sporno.

10Da se je tožena stranka kot fizična oseba zavezala kot porok jasno izhaja iz pooblastila za izpolnitev menice, kjer se njegov podpis prav tako nahaja pod nazivom pravne osebe, katere zastopnik je bil, ter samostojno pod rubriko "podpis poroka". Sodišči sta tako pravilno uporabili določbe ZM, ko sta šteli, da je podpis toženca šteti za aval.

11Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče toženčevo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

---.---

Op. št. (1): Glej tudi odločbo VS RS II Ips 403/2010.

Op. št. (2): Glej Zakon o menici s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 220, ter opombo na str. 42.

Op. št. (3): Prav tam, str. 186.