UPRS sodba II U 411/2012

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1573/2012 z dne 22. 8. 2012, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP), prosilec pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 14. 8. 2012 vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu plačila stroškov odvetnika za sestavo in vložitev odgovora na tožbo Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. P 26/2012. V prošnji je navedel, da ni lastnik ali solastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča (ter drugih nepremičnin in premičnih stvari iz kmetijstva), ki daje dohodke. Po uradni poizvedbi v evidenci Geodetske uprave RS (GURS) in zemljiški knjigi pa je Organ za BPP ugotovil, da je prosilec lastnik do polovice nepremičnin parc. št. 1112/41 k.o. ..., ki obsega gospodarsko poslopje v izmeri 30 m2 (stavba v kateri sta živela s partnerko, sedaj pa se je odselil), dvorišče v izmeri 358 m2 in sadovnjak v izmeri 1100 m2. Navedena nepremičnina ustvarja tudi katastrski dohodek (očitno sadovnjak), tožnikov delež tega katastrskega dohodka znaša 2,55 EUR (letno). To pomeni, da je prosilec s tem, ko v prošnji ni navedel, da je je lastnik predmetnih kmetijskih zemljišč, ki dajejo dohodek, navedel neresnične podatke. Glede na navedeno je organ za BPP prošnjo zavrnil v skladu z 20. členom ZBPP, prosilec pa še nadaljnjih šest mesecev od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek).

Tožnik v laično napisani tožbi smiselno navaja, da je res solastnik navedene parcele (to je v prošnji za BPP tudi navedel), vendar pa se je zaradi nastalih okoliščin odselil. Naklon zemljišča na navedeni parceli je je 45 stopinj, na njej ni nobenega kmetijskega zemljišča, zasajeno pa je 25 dreves. Svojo upravičenost do BPP utemeljuje tudi na odločitvi Okrožnega sodišča v Celju, ki mu je z odločbo št. Bpp 1467/2009 z dne 30. 9. 2009 dodelilo BPP, čeprav je bil tudi že takrat solastnik tega istega nepremičnega premoženja. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Organ za BPP je v obravnavanem primeru zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP iz razloga, ker naj bi tožnik v njej nezakonito zamolčal podatke o svojih kmetijskih zemljiščih kot nepremičnem premoženju, iz katerega pridobiva (katastrski) dohodek.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (1. odstavek). Prosilčevo premoženjsko stanje ugotavlja pristojni organ za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (2. odstavek). Če pristojni organ za BPP podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov ne more pridobiti sam, jih mora predložiti prosilec (3. odstavek). Če je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (5. odstavek). V 1. alineji 1. odstavka 33. člena ZBPP pa je določeno, da pristojni organ za BPP zbere podatke o prosilcu oziroma upravičencu ter druge podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena (torej tudi podatke o premoženjskem stanju) zaradi izvajanja tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, kadar in če je to potrebno, da se odobri BPP.

Iz citiranih določb ZBPP izhaja, da mora prosilec v svoji pisni izjavi navesti svoje premoženjsko stanje in je za točnost navedb tudi odgovoren (kazensko in premoženjsko, njegova odgovornost je torej pod zakonskimi pogoji iztožljiva in kazniva). Vendar pa si mora pri ugotavljanju premoženjskega stanja organ za BPP dosegljive podatke od imetnikov raznih uradnih in drugih dostopnih evidenc pridobiti tudi po uradni dolžnosti.

Postopek dodeljevanja BPP je upravni postopek in se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku - ZUP (2. odstavek 34. člena ZBPP). Ker v postopkih dodeljevanja BPP ne gre za skrajšani ugotovitveni postopek (zanj niso izpolnjeni pogoji po 144.čl. ZUP), je treba upoštevati načela in konkretne določbe ZUP o vodenju posebnega ugotovitvenega postopka. To pa pomeni najmanj to, da mora organ s ciljem ugotoviti resnično stanje zadeve (načela materialne resnice, zaslišanja stranke, pomoči neuki stranki) stranko tudi pozvati k dopolnitvi nepopolnih ali nejasnih podatkov in pri njihovem razjasnjevanju uporabiti tudi podatke, ki si jih je sam pridobil po uradni dolžnosti. Dolžnost organa, da si dosegljive podatke o premoženju sam pridobi (2. odstavek 20. čl. ZBPP) ne pomeni, da si jih pridobi zgolj zato, da bo preverjal, če je tožnik vse navedel in da bo v primeru, če je kakšna navedba pomanjkljiva, zahtevek zavrnil in kazensko ukrepal, ampak predvsem, da mora takšne po uradni dolžnosti pridobljene podatke tudi uporabiti za ugotavljanje in presojo prosilčevega premoženjskega stanja (1. alineja 1. odstavka 33. člena ZBPP).

Navedeno po presoji sodišča pomeni, da stranka (tožnik) podatkov o premoženju ne sme zamolčati ali jih neresnično navajati, vendar pa se tudi organ ne more izogniti svoji dolžnosti po 2. odstavku 20. člena ZBPP, da si določene podatke sam pridobi, kakor tudi ne svoje dolžnosti po določbah ZUP glede izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in spoštovanja načel materialne resnice, zaslišanja strank in pomoči neuki stranki vsaj glede tistega dela vloge, kjer je tožnik podatke sicer podal (jih ni prikrival), vendar je to (kot neuka stranka) storil pomanjkljivo s tem, ko je v prošnji oz. obrazcu navedel, da nepremičnine ima, ni pa navedel podrobnejših podatkov o njihovem statusu (kmetijska, stavbna, katastrska kultura), vrednosti in morebitnih dohodkih, ki jih dajejo.

V obravnavanem primeru je tožnik (ki je očitno zelo laična stranka) v svoji prošnji za BPP oz. izjavi pošteno navedel (lastnoročno zapisal), da je z bivšo ženo solastnik nepremičnine, ki je v fazi delitve premoženja. Zato ni mogoče reči, da je podatke o premoženju zamolčal. Res je, da podrobnosti v zvezi s to nepremičnino ni navedel, vendar pa je iz spisov zadeve razvidno, da si je podatke v zvezi z njo pridobil organ za BPP po uradni dolžnosti. Po podatkih spisa gre za parcelo št. 1112/41 k.o. ..., ki obsega gosp. poslopje v izmeri 30 m2 (kot kažejo podatki je to stavba v kateri sta živela z bivšo ženo, dokler se ni odselil), dvorišče v izmeri 358 m2 in sadovnjak v izmeri 1100 m2. Njegov delež katastrskega dohodka na teh nepremičninah (torej očitno na sadovnjaku, ki je sicer del iste parcele kot gospodarsko poslopje in dvorišče) znaša 2,55 EUR. Tožnik (v tožbi) glede tega sadovnjaka še navaja, da gre za zelo strmo zemljišče (naklon 45 stopinj), kar pa za odločitev v zadevi niti ni bistveno, čeprav seveda kaže na to, da gre za težko dostopno oz. za kmetijsko obdelavo in ustvarjanje realnih dohodkov dokaj neprimerno zemljišče.

Upoštevaje doslej navedeno bi torej moral Organ za BPP na osnovi tožnikove izjave o solastništvu na nepremičnem premoženju in svojih uradno pridobljenih podatkov v zvezi s tem, izpeljati poseben ugotovitveni postopek po ZUP. Glede manjkajočih podatkov bi moral tožnika pozvati, da jih dopolni, če si jih ni že sam pridobil po uradni dolžnosti.

Ob upoštevanju navedenega, je organ za BPP je s tem, ko je tožnikovo prošnjo zavrnil in določil 6- mesečno prepoved vložitve nove prošnje zato, ker naj bi mu tožnik zamolčal predmetno nepremično premoženje, kršil postopkovne določbe ZBPP in ZUP. Posledično je nepopolno in nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje zadeve. Zato je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka in ji je ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakon o upravnem sporu (ZUS-1. V ponovnem postopku bo moral Organ za BPP, ob upoštevanju napotil in pravnih stališč iz te sodbe, izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo vsebinsko presodil tožnikovo upravičenje do BPP.