VSK sklep PRp 146/2012

Izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Okrajno sodišče v Tolminu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi M.V. odgovoren za prekršek po trinajstem odstavku 132. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 950 EUR z vštetjem pridržanja kot 20 EUR globe in stranska sankcija 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Naložilo mu je tudi plačilo stroškov postopka, in sicer stroške prihoda priče na narok v višini 5,76 EUR ter sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe z nalogom za plačilo sodne takse.

Proti sodbi se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitve materialnih določb, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o sankcijah. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi, v ponovljenem postopku pa izvede dokaz z zaslišanjem policista B., priče Z. in zdravnice, ki je bila na kraju dogodka.

Zagovornik obdolženega v pritožbi utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je bila obdolženemu v postopku kratena pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov, ker ga sodišče ni povabilo oziroma obvestilo o zaslišanju prič. Eno od jamstev poštenega postopka je tudi pravica do zaslišanja obremenilnih prič. V skladu s tem jamstvom je obdolžencu treba omogočiti, da izpodbija obremenilne izjave in v zvezi z njimi neposredno zaslišuje njihovega avtorja (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-207/99 z dne 4.7.2002).

Kadar obdolženec v postopku ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave. Za dokaz, ki je bil v pomembni meri podlaga za obsodbo, gre tudi tedaj, kadar sodišče presoja druge dokaze predvsem z vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič (prim. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 ).

Ob zaslišanju pri Okrajnem sodišču v Tolminu dne 30.6.2011 je bil obdolženi poučen v skladu z določbo četrtega odstavka 114. člena ZP-1 (na list. št. 40 do 42 spisa), torej tudi, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem. Na dane pravne pouke je obdolženi izjavil, da jih je razumel, v zagovoru pa je podal dokazni predlog za zaslišanje priče M.Z., ki naj bi vedel povedati, da sta se skupaj odpeljala proti B. Ta dokazni predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo, kot razlog pa navedlo, da priča ni bila na kraju in zato o okoliščinah očitanega prekrška ne bi vedela izpovedati ničesar. Pritožbeno sodišče glede takšne presoje sodišča prve stopnje nima pomislekov.

Pač pa je sodišče prve stopnje kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način učinkovito branil. Ker se sodba opira na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo pravice do obrambe (6. točka 1. odstavka 155. člena ZP-1), jo je višje sodišče ob uporabi določbe 8. odstavka 163. člena razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo tako moralo ugotovljeno kršitev odpraviti, dati obdolžencu možnost, da se s pričama sooči in ju zasliši ter nato v skladu z določbo 133. člena ZP-1, ob skrbnem pretehtanju vseh dokazov, o zadevi razsoditi.