UPRS sodba II U 320/2012

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 154/2012-17 z dne 8. 6. 2012 se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč tožnici naložil, da povrne Republiki Sloveniji 153,00 EUR, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila dodeljena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v zapuščinskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru št. I D 1651/2010. Iz obrazložitve izhaja, da je bil v navedeni zapuščinski zadevi dne 23. 5. 2012 izdan sklep o dedovanju, na podlagi katerega sta dediča pokojnega A.A., to je tožnica in B.B., dedovala vsak polovico zapuščine v čisti vrednosti 648,84 EUR, torej vsak 342,42 (pravilno 324,42) EUR. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 48. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnici naložil, da povrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, njenemu odvetniku v višini 153,00 EUR.

Tožnica je vložila tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da iz zapuščinskega postopka izhaja, da čiste vrednosti zapuščine ni bilo. Zapuščina pokojnega je namreč obsegala zapadle pokojninske prejemke v skupni višini 580,46 EUR in denarna sredstva na banki v višini 68,38 EUR, kot breme zapuščine pa so se upoštevali pogrebni stroški v znesku 1.560,00 EUR, stroški fotografa za pogreb v znesku 102,00 EUR ter stroški sedmine v višini 196,60 EUR. Iz tega sledi, da tožnica na podlagi sklepa o dedovanju ni prejela nobenega premoženja, saj le-tega v zapuščinskem postopku ni bilo. Sklicuje se na 28. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD-1) in dodaja, da je bila v obravnavanem primeru pasiva zapuščine večja kot aktiva, zato čiste zapuščine po zapustniku ni bilo in dediča nista ničesar dedovala. Tožeča stranka zato meni, da je organ za brezplačno pravno pomoč napačno uporabil določilo 48. člena ZBPP, saj ta določba ureja primere, kadar upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku delno ali v celoti uspe in mu je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča prisojeno premoženje. Glede na zgoraj navedeno tožeča stranka na podlagi zapuščinskega postopka ni pridobila nobenega premoženja, zato ni dolžna povrniti stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predloženega spisa, je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč za zapuščinski postopek po pokojnem A.A., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. I D 1651/2010. V postopku sta bila razglašena dva dediča, razen tožnice še zapustnikov vnuk B.B.. Glede obsega zapuščine je bilo ugotovljeno, da ta znaša zapadle pokojninske prejemke v skupni višini 580,46 EUR in denarna sredstva na računu v višini 68,38 EUR. Kot breme zapuščine so bili ugotovljeni pogrebni stroški v znesku 1.560,00 EUR, 102,00 EUR za stroške fotografa za pogreb in 196,60 EUR stroški sedmine. Ugotovljeno je bilo, da čiste vrednosti zapuščine ni, zato tudi ni bilo taksne obveznosti.

Po 48. členu ZBPP je upravičenec dolžan povrniti RS stroške, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči (če jih ni povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma jih ni Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona), če je v postopku uspel in pridobil premoženje. Pri tem je na vprašanje, ali je tožnik pridobil premoženje, treba odgovoriti ob upoštevanju ustreznih materialnopravnih določil. Način ugotovitve vrednosti zapuščine določa 28. člen ZD. Razen pokojnikovega premoženja, je treba ugotoviti tudi njegove dolgove in stroške za zapustnikov pogreb. Stroški za zapustnikov pogreb torej skupaj z zapustnikovimi dolgovi predstavljajo pasivo zapuščine. Na dediče s trenutkom zapustnikove smrti (132. člen ZD) preide celotna pokojnikova zapuščina, ta pa je sestavljena tako iz premoženja – aktive kot dolgov – pasive. S sprejemom zapuščine tako dedič ne sprejme samo aktive ampak tudi pasivo. Kot izhaja iz podatkov spisa, med strankami pa tudi ni sporno, je v obravnavani zadevi pasiva znašala več kot aktiva, zato tudi sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da tožnica v predmetni zadevi ni pridobila premoženja.

Ker pri izdaji izpodbijane odločbe ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, je bilo tudi napačno ugotovljeno, da je tožnica v postopku pridobila premoženje. Ob pravilni uporabi materialnega prava, to je 28., 132. in 142. člena ZD je treba ugotoviti, da tožnica v zapuščinskem postopku ni pridobila premoženja, zato ni podlage za uporabo 48. člena ZBPP. Po obrazloženem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ko tudi niso podani pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka, ki skupaj z DDV znašajo 420,00 €, in jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).