VSRS Sodba I Ips 54317/2010-59

Ugotovi se, da je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršena določba 5. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku.

A.-1

1Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 3. 2. 2012 na podlagi tretjega odstavka 239. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 2. točko 357. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter odločilo, da stroški kazenskega postopka obremenjujejo proračun. Pritožbo oškodovanca zoper sklep je sodišče s sklepom z dne 28. 3. 2012 kot nedovoljeno zavrglo.

2Vrhovna državna tožilka je dne 13. 8. 2012 zoper navedeni pravnomočni sklep vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in predlagala, da Vrhovno sodišče navedeno kršitev zakona ugotovi. Z zahtevo za varstvo zakonitosti sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena.

B.

3Kazenski postopek se uvede na zahtevo upravičenega tožilca (prvi odstavek 19. člena ZKP). Državni tožilec je upravičeni tožilec za dejanja, za katera se po določbah kazenskega zakonika storilec preganja po uradni dolžnosti. Med ta dejanja sodijo tudi tista, za katere se storilec preganja le na predlog oškodovanca. Predlog oškodovanca je v teh primerih procesna predpostavka, ker je od volje oškodovanca odvisna uvedba in potek postopka. Po določbi prvega odstavka 57. člena ZKP lahko oškodovanec z izjavo, ki jo poda sodišču pred katerim teče postopek, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave (v takem primeru izgubi pravico da predlog vnovič poda). Zakon ne za oškodovančev predlog za pregon, ne za njegov umik predloga za pregon, posebne obličnosti ne predpisuje; vendar pa mora biti procesna volja o umiku predloga za pregon izrecna, nedvoumna in brezpogojna ter dana pristojnemu sodišču, ki vodi postopek(1).

4Iz razlogov izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka izhaja, da ga je sodišče izdalo, ker je oškodovanec dne 11. 1. 2011 umaknil predlog za kazenski pregon zoper obdolženca in tako ni več podanega procesnega predpogoja, ki ga zakon zahteva pri predlagalnih deliktih. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v spisu ni izjave oškodovanca o umiku predloga za pregon. V prilogah spisa (priloga B2, za katero niti ni jasno, kdaj je bila vložena v spis) se nahaja fotokopija zapisnika o naroku za sklenitev sodne poravnave pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 11. 1. 2011 v pravdni zadevi tožeče stranke A. R. in tožene stranke D. R. ter tega dne sklenjena sodna poravnava med strankama (z odložnim pogojem), ki je sodišče očitno vodila k izdaji izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka.

5Sodišče, ki je z izpodbijanim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženca iz razloga 2. točke 357. člena ZKP (umik predloga za pregon), ne da bi prejelo izjavo oškodovanca o umiku predloga za pregon, je s tem kršilo določbo 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki jo je napravilo prvostopno sodišče, je v korist obdolženca, zato je Vrhovno sodišče kršitev zakona le ugotovilo, v pravnomočno odločbo pa ni smelo poseči (drugi odstavek 426. člena ZKP).

----

Op. št. (1): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 92/2006 z dne 18. 5. 2006.