VSL sklep IV Cpg 1020/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:IV.CPG.1020.2012Področje: stečajno pravo, korporacijsko pravo, pravo družb, sodni register
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče sklenilo, da se iz sodnega registra izbriše subjekt vpisa A. d.o.o., matična številka 000 (1. odstavek izreka) ter da se družba izbriše iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi G d.o.o., matična številka 111 po pogodbi o pripojitvi opr. št. SV 378/12 z dne 24. 4. 2012.
2Zoper sklep se je pritožil upnik iz sodnega registra izbrisane družbe, uveljavljal je zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3Pritožba upnika ni dopustna.
4Izpodbijani sklep v skladu z določbo 10. točke prvega odstavka 4. člena ZSReg vsebuje pravni temelj prenehanja subjekta vpisa (pripojitev) in podatke o pravnem nasledniku ( G d.o.o.).
5Prenehanje prevzete družbe je ena izmed pravnih posledic vpisa pripojitve v sodni register (sklep Srg 2012/17807 z dne 3. 5. 2012 – 3. odstavek 591. člena ZGD-1). Vpis izpodbijanega sklepa ima nasproti tretjim pravni učinek od dneva objave vpisa tega podatka v sodni register (1. odstavek 8. člena ZSReg). Ali je upniku, ki se pritožuje, mogoče priznati pravni interes za pritožbo, je odvisno od vprašanja, ali bi utegnil biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes (1. odstavek 17. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, glede na določbo 3. odstavka 591. člena ZGD-1, ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje (pred izpodbijanim sklepom) že vpisalo pripojitev prevzete družbe A. d.o.o. k prevzemni družbi s sklepom Srg 2012/17807, zoper katero pa se upnik ni pritožil. Zato pritožba v delu, v katerem se sklicuje na prej vloženo pritožbo zoper sklep o vpisu sprememb pri subjektu vpisa A. d.o.o. Srg 2012/17463 z dne 26. 4. 2012, za odločitev tudi ni pomembna.
7V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej. Torej se poslovodja prevzete družbe ne bo mogel rešiti odgovornosti z ugovorom, da je prevzeta družba prenehala z izbrisom iz sodnega registra. To zagotovilo pa je za upnika bistveno pri uveljavljanju njegovih zahtevkov do dolžnika oziroma do odgovornih oseb prevzete družbe za neplačane dolgove.
8Pritožbene trditve, da je nad prevzeto družbo upnik predlagal začetek stečajnega postopka in da je prevzemna družba prav tako prezadolžena pa je pritožbeno sodišče preverilo in kot relevantno dejstvo za odločitev o pritožbi ugotovilo, da stečajni postopek pred pripojitvijo nad prevzemno družbo še ni bil začet. Meni pa, da ni ovir, da sodišče, ki je pristojno odločati o predlogu za začetek stečajnega postopka nad prevzeto družbo, tega ne vroča v izjavo po določbi 235. člena ZFPPIPP prevzemni družbi kot univerzalnemu pravnemu nasledniku dolžnika, s katerim naj kot insolvenčnim dolžnikom nadaljuje predhodni postopek ugotavljanja pogojev za začetek stečajnega postopka.
9Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnik nima statusa osebe, katere pravni interes bi utegnil biti z izpodbijanim sklepom prizadet. Zato je njegovo pritožbo zoper sklep o izbrisu družbe A. d.o.o. iz sodnega registra zavrglo (1. točka 1. odstavka 39. člena ZSReg).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 2. 2013Nazaj na vrh ↑