VSL sklep I Cp 2673/2012

I. Pritožba zoper sklep z dne 5. 6. 2012 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 6. 2012 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se ta pravilno glasi: „Nasprotni udeleženec A. A. se poziva, da pride na pregled k izvedencu psihiatrične stroke B. B. v Psihiatrično bolnišnico …., na dan in ob uri, navedeni v vabilu, ki mu ga bo poslalo sodišče v dogovoru z izvedencem B. B..“

- v prvem stavku II. točke izreka tako, da se ukrepi glede nasprotnega udeleženca odredijo za primer, če A. A. na dan in ob uri, navedeni v vabilu, ki mu ga bo poslalo sodišče, ne pride na pregled, kot je navedeno v I. točki izreka in izostanka ne opraviči.

III. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 6. 2012.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 5. 6. 2012 pritožbi nasprotnega udeleženca z dne 12. 3. 2012 ter 8. 5. 2012 zavrglo. S sklepom z dne 7. 6. 2012 pa je nasprotnega udeleženca pozvalo, da dne 4. 7. 2012 ob 12.00 uri pride na pregled k izvedencu psihiatrične stroke B. B. v Psihatrično bolnišnico, za primer, da ne pride na naveden pregled odredilo zadržanje nasprotnega udeleženca v Psihiatrični bolnišnici za čas, ki je potreben za zdravniški pregled pri sodnem izvedencu, vendar največ za 48 ur, prevoz nasprotnega udeleženca z reševalnim vozilom na zadržanje v Psihiatrično bolnišnico in na zdravniški pregled k sodnemu izvedencu, po opravljenem pregledu prevoz nazaj na dom. Za primer, če tudi na ta način prevoza nasprotnega udeleženca na zadržanje in na pregled ne bo mogoče opraviti, je sodišče odločilo, da psihiatrična bolnišnica obvesti sodišče, ki bo nato odredilo privedbo nasprotnega udeleženca s strani policije. Za primer zadržanja v bolnišnici mora izvedenec B. B. o tem nemudoma obvestiti odvetnika D..

2Zoper oba sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi zoper sklep z dne 5. 6. 2012 navaja, da so navedbe sodišča v zvezi z odločbo CSD št. 1221-24/2008-139 netočne in v nasprotju z zakonom, saj postopek odvzemanja opravilne sposobnosti poteka ob neposredni vključitvi pristojnega CSD. CSD je v pravnomočni odločbi odločil, da začasnega skrbnika nasprotni udeleženec ne potrebuje in trditev sodišča, da ni vezano na citirano pravnomočno odločbo, je laž. CSD je organ, pristojen za postavljanje skrbnika in sodišče je po zakonu dolžno paziti na pravnomočnost odločb in jih je dolžno tudi spoštovati. Poleg osebe, ki naj bi se jo postavilo pod skrbništvo, mora biti stranka v postopku še skrbnik osebe, nasprotni udeleženec skrbnika nima, stranka je samo on in zato je postopek odvzemanja opravilne sposobnosti končan. Zato center za socialno delo nima več kaj sodelovati v tem postopku, prav tako nima ničesar opraviti sodni izvedenec, saj je o opravilni sposobnosti nasprotnega udeleženca že odločeno s pravnomočno odločbo CSD. Prav tako v postopku nima kaj sodelovati predlagateljica postopka N. K., ker nasprotnega udeleženca ni videla že štiri leta in pol, vložil je tudi tožbo za ločitev. Nikoli ni bil ugrabljen in predlagateljica tudi ni predložila nobenega zdravstvenega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da ni opravilno sposoben. Prav tako v postopku nima kaj iskati odvetnik D., nasprotni udeleženec je notarsko pooblastil T. J., zato skrbnika ne potrebuje. Sodišče nima zdravniške dokumentacije, prav tako nima osebnega dokumenta nasprotnega udeleženca in vodi pravno ničen postopek.

3V pritožbi zoper sklep z dne 7. 6. 2012 pa nasprotni udeleženec navaja, da prisilna privedba in pridržanje nasprotnega udeleženca v psihiatrični ustanovi nima podlage v nobenem zakonu. Sklicuje se na 45. in 49. člen ZNP ter 39. in 40. člen Zakona o duševnem zdravju. 40. člen Zakona o duševnem zdravju citira in navaja, da je predlog podala predlagateljica, ki ni njegova najbližja oseba in je torej neupravičena oseba, njegova najbližja oseba je T. J., ki predloga ni podala. Center za socialno delo je svoje mnenje že podal v pravnomočni odločbi, začasnega skrbnika nasprotnemu udeležencu ni postavil in je torej predlog podala neupravičeno oseba, le CSD je pristojen za postavljanje skrbnika. Ves ta čas nasprotnega udeleženca ni videl, kaj šele pregledal noben psihiater, torej mnenja o njem ni mogel podati. On je edina stranka v postopku, psihiater pa tudi nima podajati kakršnegakoli mnenja. Predloga tudi ni podal državni tožilec, nezakonito je prisoten tudi odvetnik D., ki ne more biti njegov skrbnik za posebni primer. Skrbnik za posebni primer se postavlja osebi, če sama ni sposobna notarsko pooblastiti druge osebe, česar pa je nasprotni udeleženec sposoben. Citira še 39. člen Zakona o duševnem zdravju ter 40. člen ZNP ter navaja, da niso izpolnjeni pogoji po 39. členu Zakona o duševnem zdravju, tudi mnenja zdravnika, ki je potrebno po 40. členu ZNP, sodišče nima.

4Na obe pritožbi je odgovorila predlagateljica, ki predlaga njuno zavrženje oziroma zavrnitev.

5Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep z dne 5. 6. 2012:

6V izpodbijanem sklepu z dne 5. 6. 2012 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se nasprotni udeleženec v pritožbah z dne 12. 3. 2012 in 8. 5. 2012 ne pritožuje zoper nobeno konkretno odločbo, temveč zoper postopek kot tak, ki je po njegovem mnenju nezakonit. Sodišče prve stopnje je obe pritožbi zavrglo. Navedlo je, kaj mora pritožba v skladu s 355. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) vsebovati ter pritožbi zavrglo kot nepopolni. Nasprotni udeleženec ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi s tem ne izpodbija, odločitev sodišča prve stopnje, da navedeni pritožbi zavrže, pa je pravilna tudi po oceni sodišča druge stopnje. Pritožba, ki ne vsebuje navedbe odločbe, zoper katero se vlaga, je namreč nepopolna, nepopolno pritožbo pa predsednik senata sodišča prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrže, medtem ko pritožba zoper sam postopek ni dovoljena, nedovoljeno pritožbo pa prav tako zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

7Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper ta sklep sicer polemizira s pojasnilom, ki ga je sodišče prve stopnje podalo nasprotnemu udeležencu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, čeprav to ni bilo potrebno. Razlogi sodišča prve stopnje, da ni vezano na odločbo Centra za socialno delo, so pravilni in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. V tej zadevi ne gre za postavitev skrbnika, temveč za odvzem poslovne sposobnosti. Za ta postopek je podana pristojnost sodišča in ne centra za socialno delo. Sodišče pa lahko v skladu z določbo 212. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi v tovrstnem postopku, kar je tudi storilo, postavi skrbnika za posebni primer. Odločba o postavitvi skrbnika za posebni primer je že pravnomočna. Neutemeljene so navedbe, da je stranka v postopku le nasprotni udeleženec. Kdo je udeleženec v postopku odvzema poslovne sposobnosti določa 46. člen ZNP. Udeleženci so: predlagatelj (v tem primeru N. K., zakonec), nasprotni udeleženec, skrbnik in tudi center za socialno delo, vse drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene (sicer so pri presoji tega sklepa tudi nerelevantne, vendar sodišče druge stopnje, zaradi očitnega nerazumevanja zakonskih določb, nasprotnemu udeležencu vsebino še enkrat pojasnjuje). Prav tako je neutemeljena (sicer tudi nerelevantna ob presoji izpodbijanega sklepa) navedba, da v postopku nima kaj iskati izvedenec, saj je v skladu z 48. členom ZNP pregled z izvedencem praviloma obvezen (razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena ZNP).

Glede pritožbe zoper sklep z dne 7.6.2012:

8Nasprotni udeleženec se v pritožbi zoper ta sklep neutemeljeno sklicuje na pogoje in določbe 39. in 40. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in očitno ne razume vsebine sklepa sodišča prve stopnje. V konkretnem postopku gre še vedno za odvzem poslovne sposobnosti in ne za poseben postopek sprejema osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, zato so neutemeljene pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca glede tega, da je predlog podala neupravičena oseba. Sodišče prve stopnje je namreč izpodbijani sklep izdalo v okviru postopka odvzema poslovne sposobnosti, določbe ZDZdr je v skladu s 3. členom Zakona o sodiščih uporabilo le smiselno in po analogiji (ureditev podobnih primerov). ZNP, ki v 49. členu določa, da sodišče lahko odredi, da se oseba, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, začasno zadrži v psihiatrični zdravstveni organizaciji (če je po mnenju zdravnikov to nujno potrebno za ugotovitev njenega zdravstvenega stanja), namreč drugih določb nima. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da predloga ni podala upravičena oseba, zato, ker ga ni podal državni tožilec in ker N. K. ni njemu najbližja oseba, ampak je to T. J., s katerimi pritožnik meri na predlagatelje po ZDZdr. Nadalje je neutemeljena pritožbena navedba, da je nezakonito prisoten odvetnik D., ki ne more biti skrbnik za posebni primer. Kot je bilo že navedeno, je odločba o postavitvi skrbnika za posebni primer nasprotnemu udeležencu postala že pravnomočna. Že prej pa je bilo navedeno, da je za postavljanje skrbnika za posebni primer sodišče tudi pristojno in so tudi drugačne pritožbene navedbe v zvezi s centrom za socialno delo zmotne.

9Pritožba navaja, da ves čas nasprotnega udeleženca ni niti videl, kaj šele pregledal noben psihiater in mnenja ni mogel podati, da psihiater nima podajati kakršnegakoli mnenja in da mora imeti sodišče po 40. členu ZNP mnenje zdravnika, ki ne sme biti starejše od 6 mesecev, sodišče takšnega mnenja nima. Ravno zaradi takšne situacije, ko sodišče potrebuje mnenje zdravnika, oziroma je v skladu z 48. členom ZNP potreben pregled izvedenca medicinske stroke (tega sodišče lahko opusti le, če je oseba, ki bi jo bilo potrebno pregledati, že v psihiatrični zdravstveni organizaciji po odločbi sodišča in iz poročila te organizacije o zdravljenju izhaja potreba, da se ji odvzame poslovna sposobnost ali če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejše kot 6 mesecev), je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep tudi izdalo. Le s pomočjo izvedenca medicinske stroke bo namreč mogoče ugotoviti, ali je nasprotni udeleženec glede na svoje psihofizično stanje sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Brez izvedenca oziroma brez pregleda nasprotnega udeleženca ter mnenja izvedenca tega postopka ni mogoče zaključiti, zato je sodišče odločilo, da mora nasprotni udeleženec priti k izvedencu. Ker se nasprotni udeleženec vabilom izvedenca do sedaj ni odzival, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno določilo tudi ravnanje za primer, če se pregleda ne bo udeležil (in se torej prostovoljno ne bo podvrgel pregledu), ki bo omogočilo nujno potrebni pregled nasprotnega udeleženca, na podlagi tega pa bo mogoča izdelava izvedeniškega mnenja in v nadaljevanju odločitev sodišča ter zaključek postopka. Sodišče druge stopnje pri tem še enkrat poudarja, da je zadržanje predvideno le za primer, če se nasprotni udeleženec pregleda neopravičeno ne bo udeležil.

10Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je obe pritožbi nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).