UPRS sklep I U 47/2012

Tožba se zavrže.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožnik je dne 9. 1. 2012 vložil tožbo zoper odločbo Davčnega urada Novo mesto, s katero se mu je na podlagi 68. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) odmeril in naložil v plačilo davek za davčno obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2007 od davčne osnove 359 402,14 EUR v znesku 140 561,81 EUR in pripadajoče zamudne obresti. V tožbi je predlagal odpravo odločbe in povračilo stroškov postopka.

Sodišče je zaradi začetka osebnega stečaja nad tožnikom postopek s tožbo prekinilo in ga nadaljevalo po tem, ko je stečajni upravitelj izjavil, da prevzema postopek. Dne 26. 11. 2012 pa je stečajni upravitelj sodišču sporočil, da je na podlagi verodostojnih listin ugotovil, da je tožba neutemeljena ter da je bila terjatev upnika – tožene stranke po izpodbijani odločbi v postopku preizkusa terjatev v stečajnem postopku priznana.

Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu proti odločbi, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. Tožnikova pravna korist za tožbo zoper izpodbijano odločbo je torej v danem primeru prenehala. To pa pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Sodišče je moralo zato tožbo na podlagi določb 274. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi neizpolnjene procesne predpostavke, s sklepom zavreči.

4Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1