UPRS sodba I U 963/2012

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z dne 17. 1. 2012, ker tožničino premoženje presega cenzus za upravičenost v višini 13.780,00 EUR, ki izhaja iz 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in 4. člena Zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12). Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnica zaprosila za BPP za zastopanje v zapuščinskem postopku D 231/2011, ki teče po pokojnem zunajzakonskem partnerju. Pri ugotavljanju višine tožničinega premoženja je toženka ugotovila, da je tožnica lastnica stavb št. 258 in 262, stoječih na parceli št. *106/1 k.o. ..., katerih vrednost znaša po podatkih GURS 15.647,00 EUR.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da iz odločbe ni razvidno, na katero pravno opravilo se nanaša, kar je bistvena kršitev določb postopka. Ne strinja pa se tudi z ocenjeno vrednostjo nepremičnin, ki izhaja iz podatkov GURS. Navaja, da so navedene nepremičnine v „katastrofalnem stanju“ in da so vredne okoli 8.000,00 EUR, kar dokazuje tudi dejstvo, da tožnica v njih ne stanuje. Poleg tega je ocena GURS nesprejemljiva tudi zato, ker je stara že več kot leto. Dejstvo, da ovrednotenje nepremičnin po GURS ni realno, izhaja tudi iz Zakona o davku na dediščine in darila in Zakona o davku na promet nepremičnin, po katerih se za davčno osnovo šteje 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po prvem odstavku 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po tretjem odstavku ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP).

Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Ker so bile omenjene določbe ZSV na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) razveljavljene, se od uveljavitve tega zakona dalje, to je od 1. 1. 2012 pri ugotavljanju premoženja uporabljajo določbe tega zakona. Na podlagi 27. člena ZSVarPre v zvezi s petim odstavkom 4. člena ZDIU12 se v letu 2012 denarna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Iz tožbe smiselno izhaja, da se tožnica ne strinja z ocenjeno vrednostjo njenih nepremičnin, ki izhaja iz podatkov GURS in na katero se sklicuje toženka, po kateri znaša vrednost njenih nepremičnin 15.647,00 EUR. Sodišče pri tem ugotavlja, da gre za podatek o posplošeni tržni vrednosti nepremičnine, ki izhaja iz registra nepremičnin.

Po drugem odstavku 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se za uradno evidenco šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Register nepremičnin je uradna evidenca, saj je bil vzpostavljen na podlagi zakona (Zakon o evidentiranju nepremičnin). Iz tega registra med drugim izhaja tudi posplošena tržna vrednost nepremičnin, ki je bila ugotovljena na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in na njegovi podlagi izdane Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (Uradni list RS, št. 95/2011, v nadaljevanju Uredba) ter prvega pripisa posplošene tržne vrednosti vsem nepremičninam v registru nepremičnin na dan 1. julij 2010.

Po tretjem odstavku 164. člena ZUP se lahko dejansko stanje ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah. Če se da stanje stvari ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic ali pravnih koristi, lahko po 2. točki drugega odstavka 144. člena ZUP organ takoj odloči o zadevi po skrajšanem postopku.

Ker gre, kot rečeno, pri posplošeni tržni vrednosti nepremičnin za podatke, ki so javni in izhajajo iz uradne evidence, so kot taki lahko podlaga za ugotavljanje vrednosti tožničinih nepremičnin. Ker gre za uradne podatke, tožnice v zvezi s tem ni bilo potrebno posebej zaslišati.

Ne glede na navedeno pa tožnica samo s pavšalnimi tožbenimi ugovori, s katerimi prereka ugotovljeno vrednost njenih nepremičnin, pri sodišču ni vzbudila dvoma v posplošeno vrednost nepremičnin, ki izhaja iz registra nepremičnin, zato jim sodišče ni sledilo. Kot je pravilno navedla tožnica, se določbe Zakona o davku na promet nepremičnin in Zakona o davku na dediščine in darila v obravnavanem postopku ne uporabljajo. V zvezi s prav tako pavšalnim ugovorom o zmanjšanju vrednosti nepremičnin zaradi preteka enega leta od vrednotenja sodišče pripominja, da ZMVN upošteva spremembo cen nepremičnin z letnim indeksom cen in pripisom vrednosti.

Ker iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da se nanaša na prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 17. 1. 2012, iz obrazložitve pa tudi, da se nanaša na zadevo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Krškem pod opr. št. D 231/2011, je nedvomno razvidno, na kaj se izpodbijana odločba nanaša. Očitana bistvena kršitev določb postopka zato ni podana in je tožba v tem delu neutemeljena.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.