VSC sklep PRp 368/2012

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog storilca B. T. za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti ter ga oprostilo plačilo stroškov postopka.

Zoper takšno odločbo se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da ni res, da ne želi opravljati nalog v splošno korist, saj mu CSD C. ni našel primernega dela, ki bi ga lahko opravljal glede na njegovo zdravstveno stanje. Primerno delo je pripravljen opravljati, vendar ne prej, dokler se mu zdravstveno stanje ne izboljša. Dodaja še, da prej ni mogel dostaviti zdravstvene dokumentacije, ker ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče po prejemu storilčevega predloga za nadomestitev globe in v skladu s tretjim odstavkom 202. c člena Zakona o prekrških (ZP-1) opravljenih poizvedbah po uradni dolžnosti o storilčevem premoženjskem stanju in zmožnosti za plačilo globe ter na podlagi iz pridobljenih podatkov ugotovilo, da je storilec upravičen do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist in je Centru za socialno delo C. naložilo, da storilca povabi na razgovor in skupaj z njim pripravi konkreten predlog organizacije in nalog v splošno korist. Storilec se je vabilu CSD C. odzval in podal izjavo na zapisnik, da zaradi zdravstvenih težav trenutno ne more opravljati dela v splošno korist, saj ima težave z ravnotežjem, zmedeno govori, če se prepogne, se mu zvrti v glavi, nima moči v rokah in doma tudi ne dela nič, ker ni sposoben. Na tem razgovoru se je tudi zavezal predložiti zdravniško spričevalo do 5. 3. 2012 in po navedbah CSD C. v dopisu z dne 14. 6. 2012 je to svojo obveznost storilec tudi izpolnil (list. št. ... in ...). Sodišče prve stopnje ob odločanju o zadevi prebralo predloženi izvid Splošne bolnišnice C. z dne 1. 12. 2011, iz katerega izhaja, da po mnenju lečečega zdravnika ne izhajajo kakšne zdravstvene posebnosti in zaključilo, da predloženi izvid ne potrjuje navedb storilca glede hujših zdravstvenih težav ter je na podlagi razhajanj med navedbami storilca in predloženo zdravstveno dokumentacijo štelo, da storilec dejansko ne želi opravljati nalog v splošno korist in da je predlog za nadomestitev globe z izjavo dano pri CSD C. umaknil. Po mnenju pritožbenega sodišča pa so takšni zaključki najmanj preuranjeni.

Iz storilčeve izjave z dne 22. 2. 2012 pri CSD C. namreč izhaja, da je storilec trenutno nesposoben za delo, iz priloženega izvida z dne 1. 12. 2011 pa vendarle izhaja tudi diagnoza, da ima storilec neurejeno arterijsko hipertenzijo in da je podano stanje po vertigu, pri čemer pa iz izvida ni razvidno, ali je storilec ob takšnem stanju sposoben opravljati kakšno delo. Prav tako iz zapisnika sestavljenega dne 22. 2. 2012 pri CSD C. ne izhaja, da bi storilcu bila predstavljena dela in organizacije, pri katerih bi opravljal delo v splošno korist, da bi se ugotovilo, ali med temi deli obstaja tudi takšno, ki bi ga kljub težavam z ravnotežjem, vrtoglavico in zmanjšano močjo v rokah lahko opravljal. Obstoječi podatki v spisu po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo zadostne podlage za zaključek prvostopenjskega sodišča, da se storilec s sklicevanjem na zdravstvene težave poskuša izogniti opravljanju dela v splošno korist in da je s tem smiselno izrazil, da dela v splošno korist ne želi opravljati zaradi česar bi bilo potrebno na podlagi četrtega odstavka 202. c člena ZP-1 šteti, da je predlog za nadomestitev globe umaknil. Četrti stavek četrtega odstavka 202. c člena ZP-1 določa fikcijo umika predloga za nadomestitev globe v primeru, če se storilec neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor ali se mu izmika, s čimer se sankcionira nesodelovanje storilca v postopku, storilcu v konkretni zadevi pa na podlagi dosedanjega procesnega stanja (še) ni mogoče očitati izmikanja in nesodelovanja. Tako so utemeljene pritožbene navedbe, da na podlagi do sedaj ugotovljenih dejstev ni mogoče šteti, da storilec ne želi opravljati nalog v splošno korist.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločitev prvostopenjskemu sodišču, saj je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

Pred ponovnim odločanjem bo moralo prvostopenjsko sodišče tako z zaslišanjem storilca in poizvedbami pri zdravstvenih ustanovah in v sodelovanju s CSD C. raziskati, ali je glede na svoje zdravstveno stanje storilec sposoben opravljati kakšna dela in kakšna dela bi lahko opravljal. Če je storilec delovno nesposoben, bo potrebno ugotoviti, ali je ta nesposobnost trajne ali začasne narave in kdaj je mogoče pričakovati, da bo delovno sposoben. Nato bo moralo prvostopenjsko sodišče v povezavi z dosedaj ugotovljenimi dejstvi oceniti, ali je storilec določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti objektivno sposoben opraviti ali pa se opravljanju nalog v splošno korist s neutemeljenim sklicevanjem na zdravstvene razloge izogiba.