VDSS sklep Psp 424/2011

Pritožba se zavrže.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba toženca št. ... z dne 25. 5. 2010 in začasna odločba št. ... z dne 8. 4. 2010 in se ji poleg starostne pokojnine izplačuje nadomestilo za invalidnost druge kategorije.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da so ji s to sodbo kratene človekove pravice, ker je v pravnem pouku navedeno, da bo pritožba zavržena, če ne bo popolna in jasna. Pravica do pritožbe ji je bila dana, ne da bi imela pred tem možnost vpogleda v zapisnik napisan na glavni obravnavi dne 7. 10. 2011. Na odločbo o starostni pokojnini nima pripomb, kar zadeva sam matematični izračun. Dvomi pa v to, kakšni podatki so bili zajeti. V obdobju leta 2001 do 2010, ko je delala s krajšim delovnim časom, v izračunu niso zajeta leta v povprečne valorizirane plače. Iz obračuna se vidi, da je izračunana povprečna valorizirana plača iz leta 2000 iz 700,51 EUR padla leta 2002 na 343,32 EUR in tako do leta 2004 naprej ni podatka, češ, da delodajalec ni plačeval prispevkov. Toženec se izgovarja, da valorizacijski faktorji za leto 2009 niso bili znani in da je bil izračun narejen na leto 2008. Sprašuje, kaj je od leta 2001 do 2010. Sodišču ponovno prilaga kopijo podatkov o plačah in nadomestilih prejetih od ZPIZ-a. Sodišče v 11. odstavku ponovno trdi, da je potrdila pravilnost izračuna. V 10. odstavku pa ugotavlja, da na podlagi izračuna povprečnih valoriziranih plač za posamezna leta 2001 do 2008 ni bila oškodovana in da je toženec pri izračunu vse upošteval. Trdi, da je bila kot invalid II. kategorije invalidnosti pri dohodku prikrajšana samo zaradi invalidnosti. Pred invalidnostjo je prejemala variabilni del plače za izjemne rezultate pri delu, potem pa ne več. Prav zato meni, da je upravičena do nadomestila tako kot tisti invalidi II. in III. kategorije, ki dobivajo različna nadomestila.

Pritožba ni dovoljena.

Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo v svojih pravicah ali pravnih interesov, četudi s pritožbo kot pravnim sredstvom, mora zato imeti pravni interes. To pomeni, da bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar pritožnik svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo uspel, ne more več izboljšati, pravni interes za pritožbo ni podan (tako izhaja tudi iz sodne prakse kot na primer: sklep Vrhovnega sodišče RS opr. št. VIII Ips 446/2008 z dne 7. 9. 2010 glede pravnega interesa za vložitev revizije, kot tudi sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, Psp 503/2010 z dne 27. 1. 2011 glede pravnega interesa za vložitev pritožbe).

V predmetni zadevi je tožnica izpodbijala drugostopenjsko odločbo toženca št. ... z dne 25. 5. 2010, s katero je bila njena pritožba, vložena zoper začasno odločbo opr. št. ... z dne 8. 4. 2010 zavrnjena. Z začasno odločbo je bilo odločeno, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 797,38 € na mesec od 1. 5. 2010 dalje.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) v 1. odstavku 221. člena določa, da če je glede na okoliščine primera neogibno potrebno, da se pred koncem postopka izda odločba, s katero se začasno uredijo posamezna vprašanja ali razmerja, se izda taka odločba na podlagi podatkov, ki obstajajo takrat, ko se izda. V taki odločbi mora biti izrecno navedeno, da je začasna. V 3. odstavku istega člena pa je določeno, da se z odločbo, ki se izda o glavni stvari po končanem postopku, razveljavi začasna odločba, ki je bila izdana med postopkom. Tožnica je zoper dokončno odločbo v zvezi z začasno odločbo vložila tožbo, ker naj bi ji bila pokojnina nepravilno odmerjena, hkrati pa je poleg starostne pokojnine uveljavljala, da se ji poleg starostne pokojnine izplačuje še nadomestilo zaradi dela s krajšim delovnim časom.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je toženec izdal novo odločbo ... z dne 5. 8. 2010, s katero je odločil, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 797,39 € na mesec od 1. 5. 2010 dalje. S to odločbo je nadomestil začasno odločbo št. ... z dne 8. 4. 2010 ter odločil, da se že izplačani zneski pokojnine poračunajo. Zoper omenjeno odločbo pa tožnica ni uveljavljala varstva pravic. Navedeno je razvidno tudi iz zapisnika z glavne obravnave, ko je izrecno izjavila, da navedene odločbe ni izpodbijala oziroma zoper njo ni vložila pritožbe.

Za navedeno odločbo z dne 5. 8. 2010 je toženec tožnici dokončno odmeril oziroma določil višino starostne pokojnine. Tožnica je pravni interes v tem socialnem sporu izkazovala do izdaje navedene odločbe toženca z dne 5. 8. 2010. Od dokončnosti oziroma pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati in torej ne izkazuje več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev, torej tudi ne za predmetno pritožbo.

Ker morebitna ugoditev pritožbi in posledično odprava izpodbijanih odločb toženca (nenazadnje je bila začasna odločba z dne 8. 4. 2010 že nadomeščena z odločbo z dne 5. 8. 2010) v tem sporu ne bi v ničemer vplivala na izboljšanje pravnega položaja tožnice, ni več podlage za presojo zakonitosti izpodbijane sodbe v pritožbenem postopku. Pritožbo, za katero tožnik nima več izkazanega pravnega interesa, je bilo zato potrebno v skladu s 4. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 343. člena in 366. člena ZPP zavreči.

Razen tega sodišče v vsakem primeru lahko presoja vsako odločbo le v obsegu in o predmetu, s katerim je odločeno. V konkretnem primeru je bilo odločeno le o pravici do starostne pokojnine, ne pa o nadomestilu zaradi dela s skrajšanim delovnim časom. Zaradi pomanjkanja procesne predpostavke dokončnosti, bi sodišče prve stopnje tožbo, s katero je tožnica uveljavljala poleg starostne pokojnine še izplačevanje nadomestila zaradi dela s skrajšanim delovnim časom, edino lahko zavrglo. O tem, ali je tožnica do nadomestila zaradi dela skrajšanim časom upravičena poleg starostne pokojnine namreč toženec ni odločil, ne s prvostopno odločbo, še manj z dokončno odločbo.

Ker je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo iz formalnih razlogov zavrglo, pritožbene vsebinske navedbe, niso utemeljene, niti relevantne za pritožbeno rešitev zadeve. V zvezi z ostalimi navedbami pa pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnica zapisnik z glavne obravnave z dne 7. 10. 2011 podpisala in ni razvidno, da bi nanj imela kakšne pripombe oziroma, da v zapisniku ni zapisano tako kot je navajala. Zapisnik se namreč sestavi o dejanjih, ki so bila opravljena na naroku. Zapisnik se skladno s 124. členom ZPP sestavlja tako, da predsednik senata ali z njegovim dovoljenjem stranka ali njen pooblaščenec, glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Stranke imajo pravico prebrati zapisnik ali zahtevati naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika. Na zahtevo teh oseb se vpišejo v zapisnik tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno. Takšne zahteve pa ni zabeležene v zapisniku.

V zvezi s pritožbenimi navedbami glede pritožbe, pritožbeno sodišče navaja, da se pravica do pritožbe nanaša na pravico izpodbijati sodbo neodvisno od tega ali je stranka zapisnik prebrala. Sodišče je v pravnem pouku jasno navedlo, da mora pritožba vsebovati navedbo sodbe, zoper katero se vlaga izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika tako je določeno v 335. členu ZPP, kaj mora pritožba obsegati. V nasprotnem primeru, če pritožba ne vsebuje vsega tega in se ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana, se šteje za nejasno in nepopolno in se ne da bi se vračala v dopolnitev, skladno z določbo 336. člena, zavrže.