VSL sodba I Cpg 1076/2011

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:
- v izpodbijani I. točki izreka tako, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1051181/2009 z dne 28. 7. 2009 v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka,

- v izpodbijani II. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 133,98 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 153,60 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 105181/2009 z dne 28. 7. 2009 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Obenem je zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka).

1Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagala spremembo sodbe v njeno korist, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

2Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

3Po določilu petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi zoper sodbo v sporu majhne vrednosti odločila sodnica posameznica, saj niso bile podane okoliščine za odstop zadeve v odločitev senatu.

4Pritožba je utemeljena.

5Glede na določilo prvega odstavka 458. člena ZPP je mogoče v sporu majhne vrednosti sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dovoljen pritožbeni razlog.

6Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na naslednja pravno odločilna dejstva in materialno pravne zaključke:

- da je tožeča stranka po naročilu tožene stranke le-tej po računu št. 00891/2008 dobavila neustrezen parket,

- da je bila tožeči stranki posredovana reklamacija,

- da je bila reklamacija utemeljena, saj tožeča stranka ne zatrjuje, da reklamacijska zahteva ni bila utemeljena ali da je bilo dobavljeno blago ustrezno ali da zato, ker ji tožena stranka ni vrnila blaga, ni mogla preveriti utemeljenosti reklamacijske zahteve,

- da dogovori o reševanju reklamacije brez vrnitve blaga z napako niso izkazani, pa tudi, če bi bili izkazani, bi bili v nasprotju s prisilnimi predpisi,

- da ni utemeljen razlog za zavrnitev reklamacije, da tožena stranka blaga z napako ni vrnila.

7Pritožnica upravičeno očita zmotno uporabo materialnega prava sodišču prve stopnje, ki je zaključilo, da dejstvo, da kupec blaga z napako ne vrne, ni upravičen razlog za zavrnitev jamčevalnega zahtevka. Po določilu 1. točke prvega odstavka 468. člena Obligacijskega zakonika (OZ) lahko kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe). Kupec ima pravico do izbire med jamčevalnimi zahtevki. Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake (vsebina kupčevega zahtevka na podlagi prodajalčeve odgovornosti za napako) in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta vzajemni (prvi odstavek 477. člena v zvezi s tretjim odstavkom 111. člena OZ). Zato mora kupec prodajalcu vrniti prvo stvar (v stanju, v kakršnem jo je prejel), hkrati s tem, ko mu prodajalec izroči drugo stvar brez napake. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 475. člena OZ kupec izgubi pravico zahtevati izročitev druge stvari brez napake, če prve stvari ne more vrniti oz. je ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel, razen če vzrok za to ne izvira iz njegove sfere (drugi odstavek 475. člena OZ, prim. N. Plavšak in ostali, Obligacijski zakonik s komentarjem (Posebni del), 3. knjiga, stran 168 in 169). Tožena stranka pa trditev o nezmožnosti vrnitve stvari ni podala.

8Ugovor tožene stranke, da je bilo blago dobavljeno kot zamenjava za blago z napako, se je izkazal za neutemeljenega, saj toženka ne more zahtevati zamenjave blaga, če blaga z napako brez upravičenega razloga ne vrne prodajalcu. Drugih konkretiziranih ugovorov pa tožena stranka ni podala. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (358. člen ZPP).

9Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ni uspela, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Zato gredo tožeči stranki njeni pravdni stroški v celoti, tako izvršilni kot nadaljnji pravdni stroški ter pritožbeni stroški. Le-te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. V primeru plačilne zamude je tožeča stranka upravičena tudi do zakonskih zamudnih obresti za čas zamude.