VSRS Sklep X Ips 455/2011

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2Tožena stranka ni vložila odgovora na revizijo.

3Stranka z interesom v odgovoru na revizijo pritrjuje razlogom sodišča v izpodbijani sodbi in predlaga, da se ta kot neutemeljena zavrne.

K I. točki izreka:

4Revizija ni dovoljena.

5Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Litija, št. 35020-18/2009 z dne 17. 3. 2011, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 35020-18/2009 z dne 17. 3. 2011, s katero je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se v korist razlastitvene upravičenke Občine Litija razlastita nepremičnini parc. št. 15 v izmeri ... m² in parc. št. 16 v izmeri ... m², obe vl. št. 10 k. o. ...., ki sta v lasti revidenta (1. točka izreka); da se po dokončnosti odločbe pri navedenih parcelah v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Litiji po uradni dolžnosti vknjiži lastninska pravica v korist Občine Litija (2. točka izreka); da razlastitvena upravičenka pridobi lastninsko pravico in nastopi posest na razlaščenih nepremičninah z dokončnostjo te odločbe (3. točka izreka), in zavrnil revidentovo zahtevo, da razlastitvena upravičenka prevzame v last tudi preostale nepremičnine, in sicer del parc. št. 19 (po parcelaciji parc. št. 20), del parc. št. 30 in celotno parc. št. 40 k. o. ... (4. točka izreka), ter ugotovil, da stroškov postopka ni bilo (5. točka izreka).

6Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

7Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

8V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o razlastitvi. V tej odločbi pa obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in X Ips 301/2011.

9Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident tudi uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je mogoče v obravnavanem primeru odločati o razlastitvi na podlagi 19. člena ZJC-B brez presoje zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Litija (Ur. l. RS, št. 75/2008). Navaja namreč, da je navedeni odlok neustaven in nezakonit, zato ga sodišče v obravnavanem primeru ne bi smelo uporabiti (exceptio illegalis).

11Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr.: X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011 in X Ips 176/2011) sprejelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve. Tako pravno vprašanje v obravnavani zadevi izpostavlja tudi revident.

13Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05, v nadaljevanju ZJC-B) v 19. členu z naslovom: „obstoječe javne ceste“, na katerem temelji izpodbijana odločitev, določa poseben postopek razlastitve (pridobitve lastninske pravice države ali občine) le za primere, ko ob uveljavitvi tega zakona že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb (torej niso v lasti države ali občine - 3. člen ZJC). Ta določba je bila v zakon vnesena v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002.

14Glede na takšno zakonsko ureditev posebnega razlastitvenega postopka je v obravnavani zadevi odločilno, kakšen je bil pravni status revidentovih zemljišč ob uveljavitvi ZJC-B.

15Iz upravnih spisov izhaja, da je bil pravni status revidentovih zemljišč že od leta 1998 pa do uveljavitve ZJC-B enak. Po delu revidentovih zemljišč je namreč potekala cesta, ki je bila kategorizirana kot „javna pot“ že z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Litija (Ur. l. RS, št. 77/98), nato pa z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Litija (Ur. l. RS, št. 66/2005), ki je bil veljaven ob uveljavitvi ZJC-B in je nadomestil odlok iz leta 1998.

16Odlok, katerega nezakonitost uveljavlja revident (Ur. l. RS, št. 75/2008), je torej po vsebini le nadomestil prej veljavna Odloka v delih, ki so se nanašala na kategorizacijo sporne javne poti (2005 in 1998), zato domnevna (ne)zakonitost tega odloka v tem razlastitvenem postopku ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

17Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

18Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.