VSRS Sklep Cp 9/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom kaznovalo dolžnika z denarno kaznijo 200,00 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic.

2Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je bil kaznovan, ker je storil neko procesno napako, ne razume pa, kaj sploh pomeni procesna napaka. Sklepi sodišča so mu nerazumljivi in ne ve, kaj pomenijo v njih navedeni členi. Opozarja, da ni dovolj pismen, brani se le, kar se tiče Lesnine, in zagotavlja, da ni nič dolžan. Ni mu jasno, zakaj je kaznovan.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijani sklep je jasen: Sodišče je dolžniku izreklo denarno kazen zaradi vlaganja pravnih sredstev (pritožb) v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kar pomeni zlorabo procesne pravice. Vsebina posameznih členov zakonov, na katere se sodišče sklicuje, je v obrazložitvi po vsebini povzeta, zato je lahko razumljiva tudi prava nevešči stranki.

5Dolžnik v tem postopku vlaga pritožbe zoper vse sklepe, pri čemer vedno poudarja tudi, da upniku ničesar ne dolguje. Vendar pa se sklepi, ki jih izpodbija, ne tičejo izterjave terjatve, pač pa gre za sklepe procesne narave. Zato mu je bilo v sklepih tudi vsakokrat pojasnjeno, da se vsebina sklepov ne tiče niti (ne)obstoja terjatve oziroma njegovega dolga niti še ne same izterjave, pač pa zgolj procesnih vprašanj. Pravica do pravnega sredstva – pritožbe je sicer ustavnopravno zagotovljena pravica (25. člen Ustave), a kot je bilo dolžniku v postopku že pojasnjeno, je s tem zagotovljena pravica le do dvostopenjskega sojenja. Pravico do pravnega sredstva je namreč treba nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Zato zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim odloči o pritožbi, pritožba ni več dovoljena, pravica do pravnega sredstva pa je s tem izčrpana.(1) V nasprotnem primeru bi se namreč lahko vlaganje pravnih sredstev nadaljevalo v nedogled.

6V tem postopku izvršbe se ravno zaradi izpodbijanja sklepov višjega sodišča o pritožbi še niso začela obravnavati za postopek izvršbe relevantna vprašanja. Dolžnik se je namreč zoper sklepe sodišča druge stopnje pritožil že trikrat(2) kljub temu, da mu je bilo vsakič najprej v sklepu prve in nato še sklepu druge stopnje pojasnjeno, da zoper tak sklep pritožba ni dovoljena. Takšno ravnanje vodi k nedopustnemu zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj, kar je višje sodišče utemeljeno opredelilo kot zlorabo procesne pravice in jo sankcioniralo z denarno kaznijo. To je utemeljeno izreklo v nizki višini glede na pričakovan opozorilni vpliv sankcije.

7Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

---.---

Op. št. (1): Le zakon lahko pravico razširi in dopusti tudi izredna pravna sredstva.

Op. št. (2): V vsem postopku izvršbe pa že več kot desetkrat, s tem da se od izdaje sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka z dne 19. 12. 2007 postopek praktično „ni premaknil z mrtve točke.“