VSL sklep I Cp 1887/2010

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pri nepremičnini, parc. št. 2087 vl. št. 1068, k.o. K., dovoli zaznamba spora zaradi ugotovitve lastninske pravice v korist predlagateljice na podlagi tožbe z dne 16.10.2003, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod opr. št. P 3081/2003-I.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

:

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagano zaznambo spora pri navedeni nepremičnini.

2Predlagateljica se je pravočasno pritožila. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in njenemu predlogu za zaznambo spora ugodi, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi povzema vsebino svoje tožbe z dne 16.10.2003, s katero zahteva ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja, ki sta ga v zakonski zvezi pridobila z zdaj pokojnim možem, pravnim prednikom nasprotnih udeležencev. Med tem premoženjem je navedena tudi nepremičnina, ki je bila predmet zemljiškoknjižnega predloga. Ni res, da predlagateljica s tožbo zahteva skupno premoženje na podlagi razveljavitve pogodbe. Del tožbenega zahtevka se sicer nanaša tudi na neveljavnost predhodnega sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja, vendar predlagateljica zaznambe za ta del zahtevka ne predlaga. Končno je pritožbeno sodišče v zadevi I Cp 237/2010 na podlagi iste tožbe predlagateljice že odločilo o vpisu zaznambe spora v njeno korist.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listino, ki je podlaga za predlagani zemljiškoknjižni vpis. Predlagateljici je pripisalo, da je vložila tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti pogodbe, ob tem pa je spregledalo, da tožnica v tožbi z dne 16.10.2003 uveljavlja več zahtevkov. Poleg ugotovitve, da je bil sporazum o razdružitvi skupnega premoženja z dne 6.1.1992, ki sta ga sklenila z zdaj pokojnim možem, razvezan z dnem 15.10.2003, terja tudi ugotovitev, da v njuno skupno premoženje spadajo naštete nepremičnine, premičnine in finančno premoženje, ter ugotovitev, da ima tožnica na tem premoženju polovični idealni delež; poleg tega zahteva še izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine in povrnitev pravdnih stroškov. Iz vsebine tožbe je jasno razvidno, da naj bi zatrjevano skupno premoženje pridobila v času trajanja njune zakonske zveze. Na podlagi takšne tožbe je po 1. točki 1. odst. 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08 in 25/09) mogoče dovoliti zaznambo spora o pridobitvi pravice. Dejstvo, da predlagateljica v tožbi terja tudi ugotovitev, da je bil sklenjeni sporazum o razdružitvi skupnega premoženja razvezan, ne more biti ovira za predlagano zaznambo spora. Gre namreč zgolj za vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je po 3. odst. 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/07-UPB3 in 45/08) v takšni pravdi sicer dopusten, ne pa tudi potreben, zato ne more spremeniti narave spora. Upoštevaje vsebino tožbe in preostale zahtevke, ki sledijo navedenemu vmesnemu ugotovitvenemu zahtevku, namreč ne more biti nobenega dvoma, da gre za tožbo, s katero predlagateljica zahteva ugotovitev svoje solastninske pravice na nepremičnem premoženju, ki ga je pridobila po pravilih o skupnem premoženju zakoncev v času trajanja zakonske zveze s pravnim prednikom vknjiženih nasprotnih udeležencev.

5Po navedenem bi zemljiškoknjižno sodišče po pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnega prava moralo predlagano zaznambo spora dovoliti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 4. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 ustrezno spremenilo. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve predloga.