VSRS Sklep X Ips 101/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revidentovo) tožbo zoper sklep tožene stranke, št. Bpp 1180/2009 z dne 29. 10. 2010. Z navedenim sklepom je tožena stranka revidentu odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 276,32 EUR, skupaj z DDV 331,58 EUR (v presežku pa je njegov zahtevek zavrnila kot neutemeljen), pri čemer mu je nagrado za narok po tarifni številki 3102 tarifnega dela Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) odmerila v enkratnem znesku (ne pa v trikratnem znesku, torej za vsak narok posebej, kot je v postopku zahteval revident).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

7Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje razlage besedne zveze „nagrada za narok“ tarifne številke 3102 Tarife kot sestavnega dela ZOdvT. Revident nasprotuje stališču tožene stranke in sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, da se izvajalcem brezplačne pravne pomoči ne glede na število opravljenih narokov prizna le nagrada za en narok, ne pa za vsak narok posebej.

8Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je o tem vprašanju Vrhovno sodišče že odločilo in zavzelo stališče.

9Po stališču Vrhovnega sodišča besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 Tarife vključuje (zajema) nagrado za vse naroke in ne za vsak narok posebej (II Ips 56/2011 z dne 14. 4. 2011, prim. tudi X Ips 458/2010 in X Ips 468/2010, obe z dne 15. 12. 2011). Takšna razlaga je namreč najustreznejša tako z vidika teleološke in zgodovinske razlage kot z vidika pravila, da je treba izjeme razlagati zožujoče. Vrhovno sodišče je pri tem (med drugim) upoštevalo namen, ki ga je Zakonu o odvetniški tarifi pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke. V obrazložitvi Predloga ZOdvT je predlagatelj pri obrazložitvi drugega odstavka Opombe 3 tretjega dela Tarife izrecno navedel, da nastane nagrada za narok enkrat, ne glede na to ali se je odvetnik udeležil enega ali več narokov.

10Ker je torej vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa (na navedeno stališče Vrhovnega sodišča se celo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sklicuje), v obravnavani zadevi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.