VSRS Sklep II Ips 561/2009
ECLI:SI:VSRS:2012:II.IPS.561.2009Področje: stvarno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
V primeru navadnega sosporništva ali več zahtevkov z različno podlago nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, v katerem delu in na katerega toženca se nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. To po ustaljeni sodni praksi pomeni, da si nobena stranka v tem postopku ni zagotovila dovoljenosti revizije.
Izrek
Revizija se zavrže.
Vsaka stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1Prva toženka je lastnica nepremičnine parc. št. 72/1 k. o. ..., druga toženka pa parc. št. 70/2, iste k. o. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek glede ugotovitve obstoja stvarne služnosti hoje in voženj z osebnimi motornimi vozili in kmetijskimi stroji v širini treh metrov za potrebe tožničinega zemljišča, parc. št. 74 k. o. ... po prej navedenih služečih zemljiščih toženk.
2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3Zoper to sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
4Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki sta nanjo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.
5Revizija ni dovoljena.
6Tožnica je v pravdi uveljavljala priposestvovanje stvarne služnosti na dveh nepremičninah različnih lastnikov. Ker je za toženki mogoča različna odločitev, gre za navadni sospornici. Za take primere nalaga drugi odstavek 41. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 39. členom ZPP in drugim odstavkom 44. člena ZPP tožeči stranki, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek za vsakega toženca posebej (in ne za vse tožence skupaj). Ker tožnica ni ravnala v skladu z navedenim, temveč je navedla eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta, si pravice do revizije ni zagotovila.(1) Ni namreč mogoče ugotoviti, v katerem delu in na katero toženko se v tožbi navedena (skupna) vrednost spornega predmeta nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Položaj revidentke bi bil prav tako neugoden, če bi skupno vrednost spora (4.590,22 EUR), za vsako od toženk ocenili po enakih delih, saj tudi takšna vrednost (2.295,11 EUR) ne bi dosegla revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
7Nedovoljeno revizijo je
revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
8Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo o stroških revizijskega postopka. Tožnica z revizijo ni uspela, zaradi česar po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Toženki pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka nista upravičeni zato, ker stroški za vsebinski odgovor na nedovoljeno revizijo za pravdo niso potrebni(prvi odstavek 155. člena ZPP).
---.---
Op. št. (1): Primerjaj II Ips 728/2009, II Ips 1252/2008, II Ips 215/2002, II DoR 122/2011, II DoR 407/2010 itd.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 9. 11. 2012Nazaj na vrh ↑