VSRS Sklep III Ips 99/2009

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača tedanjih 113.838.870,00 SIT (izpolnitev pogodbe, plačilo povečanega obsega dela in povrnitev izgubljenega dobička) z zamudnimi obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2Pritožbo tožnika je pritožbeno sodišče zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3Tožnik je vložil zoper sodbo pritožbenega sodišča revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Relevantno dejansko stanje

5Pravdni stranki sta sklenili pogodbo za izvedbo del investitorskega inženiringa in strokovnega nadzora pri rekonstrukciji konzumne mlekarne in izgradnji skladiščno distribucijskega centra (v nadaljevanju: Pogodba). Tožeča stranka jo je sklenila kot izvajalec, tožena stranka kot investitor.

6V 8. členu Pogodbe je določeno, da je pogodbeni rok za izvedbo del 20 mesecev in da ima izvajalec „pravico do podaljšanja roka v primeru višje sile ali če mu rok pismeno podaljša naročnik.“ V devetem členu Pogodbe je določena pogodbena kazen za primer, da bi izvajalec zamujal z izvedbo del.

7Dela so potekala še štiri mesece po izteku pogodbenega roka, dokler ni tožena stranka dne 9.5.2003 poslala tožeči stranki obvestila, ki je bilo razumljeno tako, da z njim prekinja nadaljnje poslovno sodelovanje. Do tedaj je bilo izvedenih približno 50% pogodbenih del, tožena stranka pa je plačala tožeči stranki približno 80% pogodbene cene.

Razlogi za ugoditev reviziji

8Revident graja stališče pritožbenega sodišča, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za fiksen rok za izpolnitev izvajalčevih pogodbenih obveznosti. Svoje stališče argumentira s tem, da investitorski inženiring in strokovni nadzor pri investiciji „ne more biti vezan na fiksen rok kot obveznost izvajalca (tožeče stranke), ampak je vezan na izgradnjo objekta.“ Odgovornosti za izvedbo v točno določenem roku tožeča stranka niti ne bi mogla prevzeti, „saj je pri prevzemu takega dela preveč dejavnikov, na katere ne more vplivati.“ Uveljavlja še, da v „Pogodbi ni določeno, da je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, prav tako ni določeno, da se bo Pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku.“

9Ker je bila pogodba sklenjena v letu 2001, je treba uporabiti določbe ZOR. Po določbi prvega odstavka 125. člena ZOR je pogodba razdrta po samem zakonu, če je izpolnitev pogodbe v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni.

10Bistvo zakonske ureditve je v tem, da se pogodba, pri kateri njena izpolnitev nima več smisla, avtomatično razveže.(1) Ali ima izpolnitev pogodbe še smisel, lahko izrecno ali posredno določita pogodbeni stranki,(2) ali pa tako izhaja iz narave posla in spremljajočih okoliščin, ki jih poznata obe pogodbeni stranki.

11Pogodbena določba o 20-mesečnem roku za dokončanje del, s tem, da ima izvajalec pravico do podaljšanja roka v primeru višje sile, ali če mu rok pismeno podaljša naročnik, sama po sebi govori v prid trdno določenem roku, ne zadostuje pa še za zaključek, da sta se stranki dogovorili za fiksen posel. Proti temu govori že določba 9. člena Pogodbe o pogodbeni kazni za primer zamude, ki vsaj implicitno predvideva možnost nadaljevanja pogodbenih del navkljub zamudi, predvsem pa samo ravnanje tožene stranke po preteku izpolnitvenega roka (venire contra factum proprium). Tožena stranka se ni sklicevala na zakonsko posledico prekoračitve roka, pač pa je po štirih mesecih, potem ko je tožeča stranka nadaljevala z izpolnjevanjem Pogodbe, izjavila, da prekinja pogodbeno razmerje. Niti iz same narava pogodbe ni mogoče sklepati, da bi rekonstrukcija mlekarne po izteku pogodbenega roka za toženo stranko izgubila vsak smisel. Gotovo je razumljiv njen interes za dokončanje v dogovorjenem roku, a si je obenem težko predstavljati, zakaj dokončanje rekonstrukcije mlekarne in gradnje skladiščno distribucijskega centra po izteku pogodbenega roka zanjo ne bi imela več pomena. Vsekakor ni ničesar takega navajala. Utemeljevanje razdrtja pogodbe s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 125. člena ZOR je zato napačno.

12Sodišče druge stopnje je Pogodbo pravilno kvalificiralo kot pogodbo o delu. Prenehanje take pogodbe po volji naročnika predvideva določba 629. člena ZOR, po kateri lahko naročnik pogodbo vse dotlej, dokler naročeni posel ni dokončan, razdre. Drugo možnost predvideva 608. člen ZOR, če se izkaže, da se prevzemnik posla ne drži pogodbenih pogojev in sploh da ne dela, kar bi moral. V prvem primeru določa ZOR drugačne pravne posledice kakor pri razvezi pogodbe zaradi prekoračitve fiksnega pogodbenega roka, pa tudi določba 608. člena terja ugotovitev dejstev, s katerimi se drugostopenjsko sodišče ni ukvarjalo.

13Po povedanem je bilo treba reviziji ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP).

Glede stroškov postopka

14Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Glej npr. S. Cigoj, Veliki komentar obligacijskih razmerij, I. Knjiga, 1984, str. 417

Op. št. (2): Tako npr. sodba VS III Ips 62/1993 z dne 11.11.1993