VSL sklep I Cpg 129/2012

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani 5. točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za plačilo stroškov postopka zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje z dnem 08. 12. 2011 (1. točka izreka), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63811/2009 z dne 19. 05. 2009 pa se razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka (2. točka izreka) in se glede plačila 12.236,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi tožba zavrže (3. točka izreka), glede plačila 644,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa se tožbeni zahtevek zavrne (4. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve prepisa te odločbe plačati stroške postopka v znesku 317,52 EUR (5. točka izreka).

2Zoper stroškovni del izreka izpodbijane sodbe in sklepa je vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je bil nad toženko dne 22. 03. 2011 začet stečajni postopek, v katerem je bila terjatev tožnice v večjem delu pravočasno prijavljena in priznana, razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 63811/2009 z dne 19. 05. 2009 v 1. in 3. točki izreka in tožbo tožnice deloma zavrglo, deloma (v neprijavljenem delu) pa zavrnilo.

5Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pri tem upoštevajoč temeljno načelo uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP) zmotno odločilo o stroških postopka. V konkretni situaciji je namreč treba upoštevati, da se v obeh postopkih (tako pravdnem kot stečajnem) odloča o obstoju iste terjatve. Ne gre torej za dva postopka, ki bi potekala vzporedno, temveč se zaradi koncentracije obravnavanja terjatev po volji zakonodajalca v stečajnem postopku obravnavajo vse terjatve, ki jih upniki uveljavljajo zoper stečajnega dolžnika. V tem smislu je torej mogoče šteti, da predstavlja stečajni postopek nadaljevanje pravdnega postopka.

6Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku (1. odstavek 316. člena ZPP). Primerjava pokaže, da ima ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov (1. odstavek 67. člena ZFPPIPP), enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Tudi v tem primeru gre namreč za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti (N. Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 233). Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela (smiselna uporaba 157. člena ZPP).

7Ker del, v katerem tožnica svoje terjatve do toženke ni prijavila, to je znesek 36,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 02. 2009 do plačila in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 605,06 EUR od 15. 02. 2009 do 20. 05. 2009, glede na celotni zahtevek predstavlja sorazmerno majhen del in zaradi tega toženki niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 157. člena in 3. odstavka 154. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 5. točki izreka spremenilo tako, da je zahtevek toženke za plačilo stroškov postopka v celoti zavrnilo (5. točka 358. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP).