UPRS sodba II U 89/2011

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za šolstvo in šport, št. 10030-360/2010/356 z dne 31. 1. 2011 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijanim sklepom je bil odpravljen sklep, št. 10030-360/2010/118 z dne 13. 12. 2010, izdan v postopku javnega razpisa pripravniških mest v šolah za leto 2011, s katerim je bila tožeča stranka razporejena na pripravniško mesto s sklenjenim delovnim razmerjem na Srednjo trgovsko šolo A. (točka 1 izreka sklepa), v obnovi postopka pa se vloga, s katero se je tožeča stranka, profesorica likovne umetnosti, prijavila na javni razpis pripravniških mest v šolah za leto 2011, zavrne (točka 2 izreka sklepa). Tožena stranka je izpodbijani sklep izdala na podlagi 5. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), to je iz razloga, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Po pravnomočnosti sklepa je tožena stranka ugotovila, da je kandidatka v vlogi za opravljanje pripravništva podala neresnične navedbe, ki se nanašajo na prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki je eden izmed pogojev za opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem. Iz kadrovsko plačnega informacijskega sistema je razvidno, da je kandidatka že bila zaposlena na področju vzgoje in izobraževanja, ustrezne smeri in stopnje njene strokovne izobrazbe in sicer na delovnem mestu učiteljice likovne vzgoje. To dokazuje tudi pogodba o zaposlitvi št. 1115/05 z dne 3. 5. 2005, sklenjena med Osnovno šolo B. in kandidatko. Pogodba je bila sklenjena za določen čas, polovičnim delovnim časom za obdobje od 3. 5. 2005 do 30. 6. 2005.

2Ker se je po dokončnosti sklepa št. 10030-360/2010/118 izvedelo za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločitve glede razporeditve kandidatke, če bi bili ti dokazi in dejstva uporabljeni ob izdaji prejšnjega sklepa, obstaja obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP. Zato je tožena stranka po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 268. člena ZUP obnovila postopek brez posebnega sklepa o obnovi postopka. Tožeča stranka je namreč že sklenila pogodbo o zaposlitvi s Srednjo trgovsko šolo A., zato je bilo treba delovati hitro, saj v skladu s 14. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po preteku 30 dni od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog, izpodbojnosti oziroma od prenehanja sile. Pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem je financirano iz javnih sredstev. Ocenjena vrednost oziroma strošek pripravnika za obdobje 10 mesecev je 16.005,00 EUR. Ker gre za sredstva iz državnega proračuna, je država zavezana poslovati s temi sredstvi kot dober gospodar. Gre za javno korist, ki jo je država po uradni dolžnosti dolžna zavarovati in je tudi nad koristjo posameznika. Ker je ministrstvo ugotovilo, da je bilo vlogi tožeče stranke ugodeno na podlagi njenih neresničnih oziroma lažnih navedb, je po uradni dolžnosti začelo s postopkom obnove. Sklep z dne 13. 12. 2010 je bil odpravljen, s čimer so bile odpravljene tudi vse posledice, ki so nastale na njegovi podlagi. To pomeni, da tudi iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in Srednjo trgovsko šolo A. ne morejo izhajati nobene pravice in dolžnosti.

3Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne uporabe predpisov in v posledici obeh zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka v izpodbijanem sklepu navaja, da je po dokončnosti sklepa z dne 13. 12. 2010 izvedela za nova dejstva, na podlagi katerih bi prišlo do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva uporabljena ob izdaji prvega sklepa, ob tem pa se sklicuje na 5. točko 260. člena ZUP. Vendar pa ta določba nima takšne vsebine kot jo v svoji odločbi citira tožena stranka. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Nadalje tožeča stranka navaja, da mora upravni organ ob tem, ko pravilno in jasno navede obnovitveni razlog, ki je podlaga za obnovo postopka, pojasniti tudi vse ostale okoliščine, na podlagi katerih utemeljuje upravičenost in pravočasnost obnove. Po določbi 263. člena ZUP je na subjektivni rok za obnovo postopka vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti, pri tem pa rok začne teči od dneva, ko je organ izvedel za nova dejstva oziroma izvedel za neresnično navedbo stranke. Zato je navedba točnega dne, v katerem je organ izvedel za relevantno okoliščino, bistvena za preizkus pravočasnosti njegovega ravnanja pri obnovi postopka. V izpodbijani odločbi datum ni naveden. Tako pravočasnosti in posledično upravičenosti predmetne obnove postopka sploh ni mogoče preizkusiti. Tudi iz teh razlogov je izpodbijana odločba nezakonita, saj gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

4Nadalje je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo. Razpis tožene stranke se je nanašal na pripravniška mesta v šolah. Pripravništvo ureja Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI), ki v 110. členu določa, da je pripravnik strokovni delavec, ki v vrtcu oziroma šoli prvič začne opravljati delo ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Ugotovitev tožene stranke, da je bila tožnica v obdobju med 3. 5. 2005 – 30. 6. 2005 zaposlena na Osnovni šoli B. kot učiteljica likovne vzgoje, drži. Vendar pa je dejstvo, da tožnica takrat ni imela ustrezne izobrazbe, ki se je zahtevala za opravljanje tega dela. Tožnica je takrat imela le višješolsko izobrazbo in sicer je bila inženirka tekstilij in oblačil. Univerzitetno izobrazbo je tožnica pridobila šele v letu 2010, ko je uspešno zaključila študij na Pedagoški fakulteti Univerze. Zato je tožeča stranka v svoji vlogi s prijavo na razpis tudi navedla, da išče prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, saj je ob tem izhajala iz ureditve, ki jo vsebuje 110. člen ZOFVI. Ta pogoj je vsekakor izpolnjen, saj je tožnica univerzitetno izobrazbo pridobila šele v letu 2010. Napačen je zaključek, da je tožnica že bila zaposlena na področju vzgoje in izobraževanja, ustrezno smeri in stopnji njene strokovne izobrazbe, saj bi tožnica šele s predmetnim pripravništvom prvič začela opravljati delo, ustrezno smeri in stopnji njene strokovne izobrazbe. Da tožena stranka tudi v drugih primerih na enak način razume določbe zakona kot tožnica, kaže tudi primer C.C., ki se je v letu 2008 prijavila na enak razpis tožene stranke in ji je bilo pripravništvo odobreno, kljub temu, da je še pred pridobitvijo diplome en mesec in dvajset dni bila zaposlena na osnovni šoli. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in da odločba tožene stranke z dne 13. 12. 2010 ostane v veljavi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da sta 1. in 5. točka 260. člena ZUP nujno povezani, saj je ugotovitev, da je tožeča stranka podala neresnične izjave, ki so bile podlaga za izdajo prvega sklepa v resnici novo dejstvo, na podlagi katerega bi prišlo do drugačne odločitve. S podpisom izjave, da pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da gre za njeno prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, je tožnica zavestno kršila temeljno načelo dolžnosti govoriti resnico (11. člen ZUP), in sicer z namenom, da bi pridobila pravico do opravljanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem. Pripravništvo bi opravljala na delovnem mestu učiteljice likovne vzgoje, na katerem pa je delo že opravljala, čeprav takrat še z neustrezno izobrazbo. Nadalje je po mnenju tožene stranke izpodbijano odločbo možno preizkusiti, kljub temu, da ni naveden datum, ko je tožena stranka izvedela za obnovitveni razlog. Po mnenju tožene stranke je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, saj je tožena stranka sledila določbam ZOFVI, ki v 110. členu določa, da je pripravnik strokovni delavec, ki v vrtcu oziroma šoli prvič začne opravljati delo, ustrezno smeri in stopnji njegove strokovne izobrazbe z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Tožeča stranka je delo učiteljice likovne vzgoje že opravljala, vendar takrat za to ni imela ustrezne izobrazbe. Ustrezno izobrazbo je sedaj pridobila in je formalno tudi izpolnila pogoj za opravljanje tega dela. Pripravništvo je namenjeno usposabljanju za samostojno delo, tega pa je tožeča stranka že opravljala samostojno, med drugim tudi, ko je nadomeščala odsotno delavko, kar je razvidno iz pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožeča stranka sklenila z Osnovno šolo B. Sklepno sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo vztraja pri tožbenih navedbah. Ne strinja pa se z navedbami tožene stranke, da je tožeča stranka že samostojno opravljala delo učiteljice likovne vzgoje. Dejstvo je, da pripravništva za nek poklic ne moreš formalno opravljati vse dokler ne pridobiš izobrazbe za ta poklic. Če bi držalo stališče tožene stranke, da je tožnica pripravništvo za sedanjo (univerzitetno) izobrazbo z enomesečnim delom v letu 2005 že opravila, potem novega pripravništva sploh ne bi potrebovala in bi lahko pričela takoj redno delati. Tega pa seveda ne more, ampak je pogoj za to, da se bo lahko redno zaposlila, da najprej opravi obvezno pripravništvo, ki se izvaja po določenem pripravniškem programu in tudi traja določeno obdobje, vsekakor dlje kot en mesec.

7Tožena stranka v obširnem odgovoru na pripravljalno vlogo, sklicujoč se na ZDR iz leta 2002, na ZOFVI, Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, pojasnjuje kako je pripravništvo urejeno na področju vzgoje in izobraževanja. Sklepno vztraja pri ugotovitvi, da je tožnica s podpisom izjave, da pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavlja, da gre za njeno prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, zavestno kršila temeljno načelo dolžnosti govoriti resnico z namenom, da bi pridobila pravico do opravljanja pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem.

8V odgovoru na vlogo tožene stranke tožeča stranka vztraja pri vseh navedbah in se ne strinja z razlago tožeče stranke glede pripravništva in prve zaposlitve.

9Tožba je utemeljena.

10Sodišče v zadevi uvodoma opozarja na dejstvo, da ZUP obnovo postopka opredeljuje kot izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je bil končan z odločbo zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej zoper dokončno odločbo, ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačno odločbo v upravni zadevi (260. člen ZUP). Predlog za obnovo postopka mora biti pravočasen, podati ga mora upravičena oseba, okoliščina na katero se opira predlog pa mora biti verjetno izkazana. Po določbi prvega odstavka 261. člena lahko organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, začne obnovo postopka po uradni dolžnosti.

11V obravnavanem primeru prvostopenjski organ, ki je začel obnovo postopka po uradni dolžnosti kot temeljni razlog za obnovo postopka navaja razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, ker je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Tudi po presoji sodišča bi to lahko bil razlog na podlagi katerega bi, kolikor bi bil verjetno izkazan, lahko bil podlaga za izdajo drugačne odločbe. V skladu z drugim odstavkom 263. člena pa je treba predlagati obnovo postopka v primeru iz 5. točke 260. člena v enem mesecu od dneva, ko je pristojni organ izvedel za neresnične navedbe. Ta enomesečni rok je prekluziven in ga ni mogoče podaljševati. V navedeni zakonski določbi je torej izrecno določeno, da začne prekluzivni rok enega meseca teči z dnem, ko je stranka izvedela, da je bila za stranko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Zato ima tožeča stranka prav, ko v tožbi navaja, da iz izpodbijanega upravnega akta ni razvidno kdaj je tožena stranka izvedela za ta razlog za obnovo postopka. Šele v primeru pravočasnosti začetka obnove postopka bo lahko tožena stranka presodila ali obstojijo okoliščine zaradi katerih je dovoljeno obnovo uvesti in ali so verjetno izkazane.

12Ker v postopku ni bilo razčiščeno ali je bila obnova postopka uvedena pravočasno, je s tem tožena stranka storila bistveno kršitev pravil postopka, zato je izpodbijani upravni akt že iz tega razloga nezakonit in je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zaradi navedenega se sodišče v ostale tožbene ugovore glede obstaja obnovitvenega razloga ni spuščalo. Sodišče je zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1.

13Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik).