VSRS Sodba in sklep II Ips 998/2008

Revizija se v delu, v katerem izpodbija odločitev o podrejenem tožbenem zahtevku zavrže, v preostalem pa zavrne.

Tožniki so dolžni v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti tožencu 381,95 EUR stroškov odgovora na revizijo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim so tožniki zahtevali, da se ugotovi ničnost prodajne pogodbe z dne 23. 5. 2001, sklenjene med tožencem in pokojnim E. C. za objekt, ki stoji na parceli št. 6233/1 k.o. ..., v naravi starejša istrska hiša, in prodajne pogodbe med istima strankama z dne 10. 4. 2001, odobrene po Upravni enoti Koper z odločbo št. 321-379/01 z dne 13. 11. 2001 za parcele št. 4534, 4593 in 6233/6 k.o. ... Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za razveljavitev obeh navedenih pogodb. Ugotovilo je, da je obe prodajni pogodbi podpisal pokojni E. C., ki v času njune sklenitve ni bil poslovno nesposoben in da ne drži, da ne bi znal brati in pisati. Elementi prevare niso bili ugotovljeni.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožniki vlagajo revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno razveljavitev obeh sodb. Očitajo kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izrek sodbe sodišča prve stopnje pomanjkljiv. Namreč pri opredelitvi druge prodajne pogodbe je izpadla parcelna številka 6233/6 k.o. ... Menijo, da ne drži, da sta dokazna predloga za zaslišanje prič M. O. in Z. P. prepozna. Opozarjajo, da so zaupali v podatke zemljiške knjige, ko so bili na podlagi sklepa o dedovanju vpisani v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti ter zatrjujejo, da predmet prodajne pogodbe z dne 23. 5. 2001 ni določen oziroma je nedoločljiv.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5Revizija delno ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

Glede nedovoljenega dela revizije:

6Tožniki revizijsko izpodbijajo zavrnitev glavnega in podrejenega tožbenega zahtevka. Glede problema dovoljenosti uveljavljane revizije je zato - ker gre za dva različna zahtevka, vsebovana v isti tožbi proti isti toženi stranki - treba uporabiti določbo drugega odstavka 41. člena ZPP. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se namreč določi vrednost tožbenega zahtevka v skladu z vrednostjo vsakega posameznega zahtevka. Tožeča stranka bi torej morala že v tožbi navesti vrednost vsakega od kumuliranih tožbenih zahtevkov. Navedba le ene ocene vrednosti spora za dva objektivno kumulirana tožbena zahtevka, postavljena po določbi tretjega odstavka 182. člena ZPP, se ne more nanašati tako na primarni, kot tudi na podrejeni tožbeni zahtevek. Vrednost spornega predmeta je torej s stališča dovoljenosti revizije opredeljena le glede glavnega zahtevka, ob drugačni dejanski in pravni podlagi, ki se nanaša na podrejeni zahtevek, pa obvelja, da glede slednjega tožeča stranka navedbe vrednosti spornega predmeta ni opredelila. Opredelitev vrednosti spornega predmeta z zneskom 8.876,57 EUR se torej nanaša le na glavni (ugotovitev ničnosti prodajnih pogodb), ne more pa se nanašati na podrejeni tožbeni zahtevek glede razveljavitve prodajnih pogodb. Tožeča stranka si torej zaradi izostanka navedbe vrednosti spora glede podrejenega zahtevka ni zagotovila pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva, zaradi česar je revizijsko sodišče postopalo v skladu z določbo 377. člena ZPP in nedovoljeno revizijo, kolikor se nanaša na podrejeni tožbeni zahtevek, zavrglo.

Glede neutemeljenega dela:

7S tem, ko je pritožbeno sodišče (pravilno) zavrnilo pritožbene očitke kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, samo očitane kršitve ni storilo. Revizijske navedbe glede neutemeljene zavrnitve zgoraj navedenih dokaznih predlog niso utemeljene. Tožniki so bili že pred prvim narokom seznanjeni z odločbo Upravne enote Koper z dne 13. 11. 2001, iz katere izhaja, da je postopek odobritve pravnega posla vodila O.. Na to odločbo se celo sklicujejo v tožbi, zato so pravilni zaključki sodišč, da je ta dokazni predlog prepozen. Glede zaslišanja Z. P. so tožniki navedli, da predlagajo njeno zaslišanje, ker bi lahko razjasnila okoliščine glede nastanka pogodb ter glede ocene resnicoljubnosti toženca (l. št. 111). Ta dokazni predlog pa ni bil zavrnjen kot prepozen, temveč zato, ker je sodišče presodilo, da tožniki niso izkazali, da bi ta priča vedela kaj povedati o pravno odločilnih dejstvih. Da bi pogodbo sestavila navedena priča, namreč ni bilo ugotovljeno. Neutemeljeni so tudi revizijski očitki, da je predmet prodajne pogodbe z dne 23. 5. 2001 nedoločen. Da je bil predmet prodaje C. solastniški delež na konkretni nepremičnini, sta sodišči navedli prepričljive razloge, in sicer sodišče prve stopnje na strani sedem oz. sodišče druge stopnje na strani štiri sodbe.

8Ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in ker niso podane očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče revizijo v dovoljenem delu zavrnilo (378. člen ZPP).

9Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožniki z revizijo niso uspeli, zato morajo tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo po predloženem stroškovniku, svoje stroške revizijskega postopka pa nosijo sami.