VDSS sklep Pdp 1083/2011

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka spremeni tako, da IV. izreka sodbe pravilno glasi:
„Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 590,59 EUR, plačniku brezplačne pravne pomoči za tožnika Delovnemu sodišču v Kopru pa nakazati znesek 2.314,90 EUR, na račun št. 01100 6370501320, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka roka za plačilo do dneva plačila.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške v višini 90,51 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnika zoper toženca S.B., s.p., v postopku osebnega stečaja, in sicer iz naslova nepremoženjske škode znesek 51.500,00 EUR ter za natečene obresti za nepremoženjsko škodo, za čas od 4. 9. 2008 do 20. 10. 2009, znesek 6.100,42 EUR (I.a točka izreka). Iz naslova premoženjske škode je sodišče tožniku priznalo 150,00 EUR za stroške prevoza ter za obresti od navedenega zneska od 11. 7. 2007 do 20. 10. 2009 v znesku 38,50 EUR; 5.376,00 EUR za stroške tuje nege in pomoči ter za obresti od navedenega zneska, od 4. 9. 2008 do 20. 10. 2009 znesek 636,81 EUR; za izgubljeni zaslužek med zdravljenjem pa znesek 5.250,00 EUR ter za obresti od navedenega zneska, od 2. 9. 2008 do 20. 10. 2009, znesek 625,33 EUR (I.b točka izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžan tožniku plačati znesek 69.677,06 EUR z zakonski zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2009 dalje do plačila (II. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek tožnika za ugotovitev obstoja terjatve ter izplačila zneska 1.500,00 EUR iz naslova nepremoženjske škode za duševne bolečine zaradi skaženosti, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2008 do plačila in zneska 108,00 EUR iz naslova premoženjske škode zaradi stroškov tuje nege in pomoči, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2008 dalje do plačila (III. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka plačniku brezplačne pravne pomoči za tožnika Delovnemu sodišču v Kopru na račun št. ... v znesku 2.905,49 EUR, v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper odločitev o stroških postopka in v pritožbi navaja, da je tožeča stranka v pravdi uspela v pretežnem delu, zato sodišče v obrazložitvi sodbe pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 97,68 %, tožena stranka pa v višini 2,52 %. Sodišče je tožniku sicer pravilno odmerilo stroške postopka za sestavo tožbe, treh pripravljalnih vlog, za zastopanje na drugem naroku, za odsotnost iz pisarne, za predlog za oprostitev sodnih taks, v skupnem številu točk 4235 ter 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV, kot tudi stroške izvedenca v višini 614,37 EUR. Nepravilno pa je uporabilo sodišče prve stopnje materialno pravo, ko tožniku ni priznalo potrebnih stroškov kilometrine za pristop pooblaščenca na narok v znesku 115 km x 2 x 0,37 EUR oziroma 85,10 EUR z obrazložitvijo, da tožnik nosi sam posledice svoje izbire odvetnika. Tožnik ima pravico proste izbire pooblaščenca in ni vezan na izbiro pooblaščencev, ki imajo svoj poslovni naslov na območju Okrožnega sodišča v Kopru. Sodišče tožniku tudi ni priznalo priglašenih stroškov za sestavo predloga za BPP z obrazložitvijo, da zanj ni podlage v Odvetniški tarifi, saj je v tarifni številki 39 zajeta navedena storitev in sicer pod točko 4, v skladu s katero nastajajo nagrade za kratke dopise in obvestila vsakokrat po 20 točk, torej 7 x 20 točk oziroma 140 točk. Sodišče tudi tožniku ni priznalo nagrade za priglasitev terjatve v višini 1100 točk, ki je predmet predmetnega sodnega postopka, v stečajnem postopku zoper prvotoženo stranko S.B. s.p.. Storitev priglasitev terjatve je bila nujna za ohranitev pravnega interesa tožnika v predmetni pravdi. Odločitev sodišča, da je tožena stranka dolžna priznane stroške tožnika v celoti plačati na račun Delovnega sodišča v Kopru, glede na dodeljeno brezplačno pravno pomoč, nima pravne podlage v dejanskem stanju. Odločitev sodišča je posledica napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe določb materialnega prava in sicer 154. člena ZPP in 40. ter 46. člena ZBPP. Tožnik je tožbo vložil pred podajo predloga za Bpp, zato tožniku po odločbi Bpp opr. št. 8/2009 najmanj ta del stroškov ne bo krit iz stroškov proračuna RS. Naslovno sodišče pa tudi sicer dosedaj tožniku ni krilo še nikakršnih stroškov pooblaščenca, ki tožniku v predmetni zadevi še vedno zastopa. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče tožeči stranki moralo priznati nagrado v višini 5475 točk, to je ob upoštevanju točke 0,459 EUR 2.513,03 EUR in 2 % materialnih stroškov v višini 50,26 EUR ter stroške kilometrine v višini 85,10 EUR in DDV na navedene zneske v višini 526,68 EUR ter stroške izvedenca v višini 614,37 EUR, skupaj torej 3.792,44 EUR. Ob upoštevanju uspeha v pravdi 97,48 % in po pobotu priznanih stroškov tožencu bi moralo sodišče tožniku priznati plačilo stroškov v višini 3.684,15 EUR. Tožnik priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, je pa napačno uporabilo materialno pravo.

Iz odločbe o brezplačni pravni pomoči opr. št. Bpp 8/2009 z dne 17. 2. 2009 izhaja, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tožniku je bil, v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči, določen odvetnik S.S.. Iz listin v spisu je razvidno, da je tožnik dne 26. 1. 2009 vložil prošnjo pri naslovnem sodišču, da mu odobri brezplačno pravno pomoč, tožbo pred naslovnim sodiščem pa je vložil dne 29. 11. 2008, torej preden je podal prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 48/2001) v 11. členu določa, da lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kar tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

Glede na navedeno je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka, ki jih je imel do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da stroške postopka (celotno nagrado pooblaščenca tožnika), v skupnem znesku 2.905,49 EUR, nakaže na TRR Delovnega sodišča v Kopru. V tem delu je bilo potrebno sodbo spremeniti tako, da se stroški postopka v zvezi z vložitvijo tožbe odmerijo in nakažejo na račun tožnika. Tožnik je upravičeno priglasil 1100 točk za vložitev tožbe, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in 20 % DDV znaša 504,90 EUR in glede na uspeh tožnika v sporu (97,48 %) znašajo stroški 590,59 EUR in jih je tožena stranka dolžna nakazati na račun tožnika. Sodišče je namreč upravičeno le do povrnitve tistih stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči po ZBPP, medtem, ko je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka, ki so mu nastali do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP.

Neutemeljena pa je pritožba tožnika, da bi mu sodišče prve stopnje moralo priznati potrebne stroške kilometrine za pristop pooblaščenca na narok v znesku 115 km x 2 x 0,37 EUR oziroma 85,10 EUR. Tožnik ima dejansko pravico proste izbire pooblaščenca in ni vezan na izbiro pooblaščencev, ki imajo svoj poslovni naslov na območju sedeža sodišča, vendar pa stroški pooblaščenca za prihod na sodišče, po sprejeti sodni praksi, ne bremenijo nasprotne stranke. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko ni upoštevalo priglašenih stroškov za sestavo predloga ZBPP z obrazložitvijo, da zanj ni podlage v odvetniški tarifi. Prav tako bi tožnik moral nagrado za priglasitev terjatve v stečajnem postopku zoper prvotoženo stranko S.B. s.p. priglasiti v stečajnem postopku in jih kasneje ne more priglasiti kot strošek postopka v individualnem delovnem sporu.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, v skladu z ugotovljenimi razlogi, delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo, v odločitvi o povrnitvi stroškov postopka, spremenilo tako kot izhaja iz izreka sodbe.

Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato je upravičen do delne povrnitve utemeljeno priglašenih pritožbenih stroškov. Utemeljeno priglašena nagrada za pritožbo znaša 375 točk (tar. št. 15/4 OT) oziroma 172,00 EUR, k temu pa je potrebno prišteti še 20 % DDV, kar skupaj znaša 210,00 EUR. Ker je tožnik s pritožbo uspel 43,10 % je pritožbeno sodišče glede na uspeh toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške pritožbenega postopka v znesku 90,51 EUR (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. in 155. člena ZPP).