VSRS Sklep I Up 717/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1, ker naj bi Območna geodetska uprava Koper s tem, ko je v letu 2003 po uradni dolžnosti brez izdaje odločbe izvedla zaris tam navedenih parcel, posegla v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da ima tožnik za pravice, ki jih uveljavlja s tožbo, zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, ki ga bo lahko sprožil zoper dokončno odločbo, izdano po 9. ali 115. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), kar izključuje uporabo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, po katerem sicer odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

3Tožnik zoper sklep prvostopenjskega sodišča vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da določbe ZEN, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, zagotavljajo pravno varstvo le za primere, ko podatki zemljiškega katastra ne ustrezajo podatkom iz zbirke listin, ne ureja pa položaja, v katerem geodetska uprava po več kot sedemdesetih letih opravi nekakšno uskladitev in s tem poseže v stanje, na katerega so se stranke v dobri veri zanašale. Sporna uskladitev je narejena ob očitnem posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnikovih pravnih prednikov, in 9. člen ZEN ne omogoča pravnega varstva osebi, ki si želi upreti se prisilnemu posegu v njeno lastninsko pravico z uskladitvijo podatkov v zemljiškem katastru. Tožnik poudarja, da mu pravno varstvo po določbi 4. člena ZUS-1 nedvomno gre, saj za položaj, ki ga je povzročila tožena stranka, nima nikakršnega pravnega sredstva, kar je seveda nedopustno.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje obravnavano tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6V prvem odstavku 4. člena ZUS-1 je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.

7Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni sporno, je razvidno, da je v letu 2003 bila izvedena sprememba vpisa – zarisa parcel po uradni dolžnosti na podlagi 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE). V tem členu je bilo med drugim določeno, da geodetska uprava izvede spremembo (na predlog ali po uradni dolžnosti) in o tem obvesti (tudi) lastnika, če ta ni vlagatelj predloga. Po tej določbi izdaja odločbe ni bila predvidena (razen v primeru zavrnitve), v primeru, da je bila izvršena brez vednosti lastnika, pa je bil ta samo obveščen.

8Bistveno podobna je tudi ureditev v sedaj veljavnem 9. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki v prvem odstavku določa, da lahko podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo pa se šteje tisti, ki izkaže pravni interes. Če geodetska uprava po preizkusu zahteve ugotovi, da je zahteva utemeljena, podatke uskladi in o tem obvesti vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj. Če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, jo z odločbo zavrne.

9Neutemeljeni so pritožbeni ugovori, da tožnik nima drugega sodnega varstva. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča ima tožnik zagotovljeno sodno varstvo v (rednem) upravnem sporu, saj lahko na podlagi 9. člena ZEN predlaga uskladitev. Če upravni organ zahtevi ne bo sledil oziroma bo ugotovil, da je neutemeljena, jo bo moral z odločbo zavrniti. In v primeru neuspeha bo tako tožnik imel zoper negativno odločbo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Če upravni organ tudi v primeru, ko mora izdati odločbo, te ne izda, ima stranka na voljo ustrezna pravna sredstva (molk organa).

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.