VSL sodba I Cpg 1069/2011

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi „Nalog o izpraznitvi poslovnega prostora Okrajnega sodišča v Črnomlju R 33/2010 z dne 16. 06. 2010, s katerim je najemniku O., s.p., naložilo, da v roku 8 dni izprazni poslovni prostor – lokal v objektu železniške postaje Č. v skupni izmeri 70,00 m2, ki obsega gostinski del v izmeri 52,52 m2, ostali del v izmeri 17,48 m2, in opusti vso uporabo javnih sanitarij v postajnem poslopju ter poslovni prostor izroči v neposredno posest odpovedovalcu S., in da plača najemodajalcu S. stroške izpraznitvenega naloga v znesku 155,41 EUR, v roku 8 dni od dneva prejema izpraznitvenega naloga, kar je od 17. 06. 2010 dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.“ (1. odstavek izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 480,96 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, od 16. dne dalje pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi vse do plačila, pod izvršbo (2. odstavek izreka).

2Po napovedi pritožbe je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke v celoti zavrne s stroškovnimi posledicami. Stroškov pritožbe ni priglasila.

3Pritožba je bila pravilno vročena tožeči stranki v izjavo. V odgovoru predlaga potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4O pritožbi zoper sodbo je na podlagi novelirane določbe 5. odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja pravno relevantna dejstva, na katere je pritožbeno sodišče vezano (1. odstavek 458. člena ZPP):

tožena stranka najemnine ni plačevala redno, niti v celoti,

najemno pogodbo sta dogovorila in sklenila J., ki sta jo zastopala direktor in njen pooblaščenec H. d.o.o. kot najemodajalec in toženec kot najemnik,

pogodbeni stranki sta se dogovorili, da najemodajalec daje z dnem podpisa najemniku v najem poslovni prostor – lokal v objektu Železniške postaje Č. v skupni izmeri 70 m2 ter souporabo sanitarnih prostorov v postajnem objektu za opravljanje gostinske dejavnosti za dogovorjeno mesečno najemnino v skupnem znesku 312,60 EUR.

7Tožena stranka je tekom postopka podala ugovor aktivne legitimacije, pri katerem vztraja tudi v pritožbi. Sodišče prve stopnje je slednjega zavrnilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka na podlagi 1. odstavka 27.c člena Zakona o železniškem prometu (ZZelP) opravlja naloge upravljavca iz 11.a člena istega zakona. Zaradi tega je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožeča stranka, ki je izkazala pravno nasledstvo, kot je zatrjevala tudi s predloženim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2007/12211 (A1), legitimirana tudi za odpoved najemne pogodbe za poslovne prostore v postajnem poslopju postaje Č. Pritožnik vztraja pri ugovoru aktivne legitimacije in pri tem navaja, da je najemno pogodbo sklenil z J., spremembe ZZelP in statusne spremembe pri tožeči stranki pa ne morejo vplivati na najemno pogodbo retroaktivno. Pritožbeno sodišče pritožbi ne more slediti.

8S spremembo najemodajalca se toženi stranki (najemniku) položaj ne sme in se v konkretnem primeru ni poslabšal. Trditve tožene stranke, da ZZelP ne sme retroaktivno poseči v že obstoječo najemno pogodbo pa so pavšalne. Tožena stranka ugovor aktivne legitimacije gradi zgolj na trditvah, da je najemno pogodbo sklenila z J. in ne tožečo stranko. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka (v času odpovedi in vložitvi tožbe) upravljavec železniške infrastrukture, med drugim tudi spornega poslovnega prostora ter nadaljnji ugotovitvi, da v upravljanje s premoženjem po ZZelP sodi tudi sklepanje pravnih poslov, povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena (11a. člen ZZelP) ter upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji (11b. člen ZZelP), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, pravilna. Ker pritožnik ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je z njegove strani (najemnika) prišlo do kršitve najemne pogodbe, ne nasprotuje več, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevku za izpraznitev poslovnega prostora ugodilo, pravilna (2. alineja 28. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih).

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče prve stopnje pa je na ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet pritožbenega preizkusa (1. odstavek 458. člena ZPP), pravilno uporabilo materialno pravo, pritožbeno sodišče pa tudi ni odkrilo absolutnih bistvenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške. Stroške odgovora na pritožbo, ki k odločitvi pritožbenega sodišča ni doprinesel, mora tožeča stranka kriti sama (1. odstavek 155. člena ZPP).