VSL sodba I Cpg 448/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici Ig 4/2008 z dne 10.12.2008 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka sklepa glede plačila glavnice v višini 7.878,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.080.000,00 SIT oziroma 4.506,76 EUR za čas od 16.8.2004 do 27.12.2008, od 4.498,78 EUR za čas od 28.12.2008 do plačila ter od 810.000,00 SIT oziroma 3.380,07 EUR za čas od 27.10.2004 do plačila (1. odstavek izreka), v preostalem delu pa se sklep o izvršbi v 1. in 3. odstavku izreka sklepa razveljavi, tožbeni zahtevek pa zavrne (2. odstavek izreka), pri čemer v pobot ugovarjana terjatev v višini 10.664,59 EUR do višine vtoževane terjatve v znesku 7.886,83 EUR ne obstoji (3. odstavek izreka). Odločilo je, da tožena stranka nosi svoje stroške postopka (4. odstavek izreka).

2Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložil pritožbo toženec in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V predmetni pravdi tožnica kot univerzalni pravni naslednik P.K., s.p. (najemodajalca), vtožuje plačilo računa št. 28 v znesku 1.080.000,00 SIT (4.506,76 EUR) (priloga A3) in računa št. 35 v znesku 810.000,00 SIT (3.380,07 EUR) (priloga A2), ki predstavljata najem delovnega stroja Poclan 90 s strani toženca (najemnika) za čas od 1.6.2004 do 11.8.2004 in od 12.8.2004 do 20.10.2004.

6Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je med P.K., s.p., in tožencem obstajala ustno sklenjena najemna pogodba. Pri ugotavljanju tega dejstva je sledilo izpovedbi P.K., ki je na zaslišanju pojasnil okoliščine sklenitve ustne najemne pogodbe in ceno najema v višini 15.000,00 SIT/dan, s katero se je toženec strinjal; njegova izpovedba pa je bila potrjena tudi z izpovedbo S.M., ki je povedal, da je tožencu dal vedeti, naj se glede najema spornega delovnega stroja pogovori z novim lastnikom P.K., s.p.

7Če je stvar v posesti tretjega, se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja (4. odstavek 60. člena SPZ). Ker je nesporno, da je bil delovni stroj v času prodaje P.K., s.p., v posesti toženca, pri čemer tako iz izpovedbe P.K. (list. št. 56) kot S.M. (list. št. 63) izhaja, da je bil toženec obveščen o prenosu lastninske pravice, pritožbeno sodišče zaključuje, da je do prenosa lastninske pravice na delovnem stroju na P.K., s.p., nedvomno prišlo.

8Sodišče prve stopnje se je tako opredelilo do dejstva, da je bil toženec obveščen o prenosu lastninske pravice, prav tako pa se je opredelilo tudi do cene najema delovnega stroja v višini 15.000,00 EUR/dan, ki jo je kljub nasprotovanju toženca, da o ceni ni bilo dogovora, glede na izpovedbo P.K. in ob upoštevanju, da toženec računov in opomina s strani P.K., s.p., nikoli ni zavrnil, pravilno štelo za dogovorjeno.

9Pritožba sicer utemeljeno opozarja, da vtoževana računa in opomin (priloga A1) načeloma ne predstavljajo dokaza o obstoju najemnega razmerja, vendar pa pritožbeno sodišče poudarja, da okoliščina, da toženec računov in opomina s strani P.K., s.p., nikoli ni zavrnil, kaže na to, da se je z njimi strinjal, pri čemer (kot že zgoraj pojasnjeno) vsi ostali dokazi v zadostni meri potrjujejo obstoj ustne najemne pogodbe.

10Toženec je v pripravljalni vlogi z dne 1.6.2010 v dokaz, da ni bil obveščen o prenosu lastninske pravice na P.K., s.p., in da najemnina med njima ni bila dogovorjena, predlagal zaslišanje svoje partnerke Z.Ž. in sina B.R. Res je, da sodišče prve stopnje o teh dveh dokazih na samem naroku ni sprejelo dokaznega sklepa po 287. členu ZPP, vendar pa takšna kršitev po mnenju pritožbenega sodišča ni vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Kot je že pojasnilo pritožbeno sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil toženec obveščen o prenosu lastninske pravice na novega najemodajalca. Poleg tega je toženec zaslišanje prič predlagal glede dejstva, da je bil toženec namesto plačevanja najemnine S.M. dolžan njegov stroj vzdrževati, kar pa je prepričljivo ovrgel s svojo izpovedbo S.M. Ne glede na to njun dogovor kljub 1. odstavku 610. člena OZ o nespremenljivosti najemnega razmerja glede pravic in obveznosti strank sploh ni relevanten, saj je bistveno spremenjeno razmerje med tedanjim lastnikom stroja P.K., s.p., in tožencem. Glede vsebine njunega razmerja pa se je sodišče prve stopnje upoštevajoč tudi kontradiktorno izpovedbo toženca v delu, da ni bil obveščen o prenosu lastninske pravice na P.K., s.p., hkrati pa naj bil mu ravno ta brezplačno posodil svoj stroj kot kolega kolegu, pravilno oprlo na bolj logično in konsistentno izpoved P.K. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje (čeprav šele v sodbi) predlagane dokaze upravičeno zavrnilo kot nepotrebne.

11Ceno najema je sodišče prve stopnje štelo za dokazano na podlagi izpovedb zaslišanih strank, S.M. in listin v spisu, torej na podlagi svoje dokazne ocene, kar pomeni, da tudi zatrjevana protispisnost (nasprotje med spisovno dokumentacijo in ugotovitvijo sodišča prve stopnje glede cene najema) ni podana.

12Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

13Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP).