VSL sodba I Cpg 2/2012

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, dolžna pa je v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožnikoma njune stroške odgovora na pritožbo v znesku 970,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- odločilo, da se tožena stranka kot družbenica izključi iz družbe P., d.o.o., (I./1. točka izreka),

- toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati pravdne stroške v višini 2.153,03 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I./2. točka izreka), in

- zavrglo zahtevek tožeče stranke „Odredi se izbris tožene stranke kot družbenice družbe P., d.o.o., iz sodnega registra“ (II. točka izreka).

2Zoper I. točko izreka sodbe se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP (1)), pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Tožnika sta na pritožbo odgovorila. Višjemu sodišču sta predlagala, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila sta tudi pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Družbeno razmerje v družbi z omejeno odgovornostjo je trajno, vendar pa družbeniki niso dolžni trpeti družbenika, ki onemogoča uresničevanje skupnih ciljev ali pa škoduje družbi. Zato zakon omogoča, da družbeniki že v družbeni pogodbi določijo, da je družbenik izključen iz družbe, pri čemer mora družbena pogodba določiti pogoje in postopek izključitve. Če družbena pogodba tega ne določa, kot je tudi v obravnavanem primeru, pa zakon daje vsakemu družbeniku pravico s tožbo zahtevati, da se drugi družbenik izključi iz družbe (tretji odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (2), v nadaljevanju ZGD-1). Pri uveljavljanju te pravice mora družbenik ravnati vestno in pošteno ter upoštevati interese družbe (3).

6Tretji odstavek 501. člena ZGD-1 določa, da sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe ali izvrševanje pravic drugih družbenikov, in če sicer grobo krši (družbeno) pogodbo. Izključitveni razlog torej utemeljijo kršitve, ki so dovolj resne ("grobe"), da (kot je Vrhovno sodišče obrazložilo že v svoji odločbi III Ips 60/2000 z dne 06. 07. 2000) omajejo zaupanje drugih družbenikov do kršitelja, tako da ni več mogoče pričakovati dobrega sodelovanja družbenikov pri objektivno nujno povezanem skupnem poslovanju in odločanju v družbi (4).

7Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Z navedenim se višje sodišče ne strinja. Brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd. Pritožba ugotovljenih dejstev z ničemer ne more omajati. Sklicevanje na začetniške in organizacijske težave je povsem neutemeljeno, saj se nedvomno prav vsak podjetnik, četudi začetnik, zaveda, da tovrstna ravnanja že po naravi stvari pripeljejo do oškodovanja družbe.

8Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka ne more odgovarjati za ravnanja drugih pravnih ali fizičnih oseb, česar ji tudi nihče ni očital. Razlogi za izključitev tožene stranke kot družbenice iz družbe P., d.o.o., imajo podlago izključno v njenem ravnanju. Na neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka nima nobene veze z družbo D., d.o.o., višje sodišče odgovarja, da že iz izpovedbe tožene stranke, zaslišane na glavni obravnavi dne 14. 09. 2011 izhaja, da jo družba D., d.o.o., občasno najame za svetovanje v zvezi z zdravljenjem oziroma odstranjevanjem ven. Nikakor pa ni mogoče prezreti niti dejstev, da je edini družbenik družbe D., d.o.o., J. S., mož tožene stranke, ter da je na predloženem promocijskem materialu družbe D., d.o.o., navedena številka mobilnega telefona tožene stranke. Glede navedbe, da naj poslovni delež J. S. v družbi D., d.o.o., ne bi spadal v skupno premoženje zakoncev S., višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka trdi le, da delež vplačal izključno J. S., ne trdi pa, da je bil ta delež vplačan iz njegovega posebnega premoženja. Ker takšnih trditev tožena stranka ni postavila, velja, da poslovni delež družbenika J. S. predstavlja skupno premoženje zakoncev S.

9Pritožbene navedbe, da ni bila opravljena primopredaja poslov, so ovržene z izpovedbo prve tožnice, ki je izpovedala, da je bila primopredaja opravljena v prvih dneh julija. Na primopredajo je tožena stranka prišla z dvema majhnima otrokoma zaradi česar je primopredaja poslov trajala 5 ur.

10Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da od družbe P., d.o.o., ni odtujila nobene stvari, niti stvari nima v posesti. Sodišče prve stopnje med razlogi izpodbijane sodbe govori le o odtujitvi radiofrekvenčnega generatorja kot osnovnega sredstva družbe, za katerega naj bi tožena stranka vedela, kje se nahaja, vendar tistemu, pri katerem se nahaja, noče povedati točnega naslova, kamor naj se aparat dostavi. Te ugotovitve tožena stranka s pritožbo konkretno ne izpodbija, zato se višje sodišče v njeno presojo ni spustilo.

11Do pritožbenih navedb:

- o kratkem trajanju delovanja družbe P., d.o.o.,

- o tem, da naj bi tožnika toženi stranki po odpoklicu z mesta direktorice družbe onemogočala izvrševanje statusnih pravic, ter

- o tem, da naj bi tožnika zdajšnji direktorici družbe P., d.o.o., prepovedala toženi stranki izplačati plačo za mesec junij 2010 ter da je s tem v zvezi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v teku delovnopravni spor,

se višje sodišče ni opredelilo, saj za odločitev v predmetnem sporu niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Te pritožbene navedbe na utemeljenost tožbenega zahtevka, četudi bi se izkazale za resnične, ne morejo vplivati.

12Ker zaradi odločanja o delu tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z II. točko izreka, niso nastali posebni stroški, se tudi odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločilo, da je tožeča stranka v pravdi v celoti uspela, izkaže kot pravilna.

13Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbenih stroških

14Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožnikoma povrniti njune stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbene stroške tožnikov je višje sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) (5). Kot potreben strošek je višje sodišče skladno z ZOdvT tožnikoma priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3210 v višini 788,80 EUR. Upoštevajoč materialne stroške v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002) in 20 % DDV, je tožena stranka dolžna tožnikoma povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 970,56 EUR.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.

(2) Ur. l. RS, št. 42/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.

(3) Več o tem dr. Ivanjko et al.: Korporacijsko pravo, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 921.

(4) Sklep VSRS opr. št. III Ips 23/2007 z dne 16. 06. 2009.

(5) Ur. l. RS, št. 67/2008 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.