VSL sklep II Cp 1299/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval izdajo naloga P. Banki, d. d., da toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreče izplačilo zneska 150.428,80 EUR z računa dolžnika (tožene stranke).

Zoper sklep se je pritožil tožnik, ki uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče izpodbijani razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opredeljuje pritožbene stroške. Meni, da so za izdajo začasne odredbe podani vsi pogoji, tako objektivni, ki je v verjetno izkazani terjatvi, kot tudi subjektivni. Tožena stranka ne more realizirati svojih obveznosti, ki ji jih nalagajo sodbe v treh zadevah (pritožnik ji navaja), ne da bi prodala svoj delež dolgoročne vloge v Regionalnem centru za razvoj. Ker je prodaja teh naložb v teku, obstaja nevarnost, da bo kupnina porabljena za poplačilo drugih terjatev, tožeča stranka pa do poplačila svoje ne bo prišla.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določbe 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki predpisujejo pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev in pravilno zaključilo, da glede na trditve tožnika v obravnavanem primeru ni pogojev za izdajo predlagane začasne odredbe.

Četudi je tožnikova denarna terjatev verjetno izkazana, manjka drugi pogoj, namreč (subjektivna) nevarnost, da bo zaradi tožnikovega skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. ZIZ). Tožena stranka (dolžnica) je v postopku likvidacije. Gre za reden način prenehanja družbe, ki se izvede po pravilih Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer po določbah členov 402 do 425. Iz ureditve postopka likvidacije izhaja, da na tak način družba (lahko) preneha, če so vse njen obveznosti do upnikov plačane. Če likvidacijski upravitelj na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka (414. čl. ZGD-1). Likvidacijski upravitelj mora dati pisno izjavo, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v zvezi z likvidacijo (410. čl. ZGD-1) in je odgovoren za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku, do vrednosti petkratnega plačila, ki ga je prejel za svoje delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, so solidarno odgovorni vsi delničarji do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase (2. odst. 419. čl. ZGD-1). Likvidacijski upravitelj mora zagotoviti ustrezno zavarovanje za poplačilo terjatev, ki še niso dospele, in znanih terjatev, ki jih upnik ni prijavil (2. odst. 421. čl. ZGD-1), iz česar po argumentu a minori ad maius izhaja, da mora tako ravnati tudi za prijavljene, a sporne terjatve, kot je konkretno tožnikova.(1)

Zaradi navedenega tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, kar omenja upnik, in kar je sicer naloga likvidacijskega upravitelja (412. čl. ZGD-1), ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ. Predlagana začasna odredba kot sredstvo zavarovanja upnika v proti dolžniku, ki je v postopku redne likvidacije, ni primerna in je neutemeljena.

Na tej podlagi je pritožbeno sodišče po tem, ko je opravilo še uradni preizkus izpodbijane odločbe (1. in 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), ugotovilo, da je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit. Pritožbo je zato zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP), o pritožbenih stroških pa bo odločeno kot o (drugih) stroških postopka (1. odst. 151. čl. ZPP).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Po analogiji a simili ad simile (in a fortioiri) pa tudi iz ureditve varstva upnika v insolvenčnih postopkov, in sicer po 1. tč. 2. odst. 362. čl. Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).