VSRS Sklep I Up 124/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Z njo je predlagala, da se ji dovoli, da do izdaje pravnomočne sodbe v tem postopku opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku kljub temu, da ni vpisana v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu, oziroma podrejeno, da se do izdaje pravnomočne sodbe v tem postopku tožeča stranka začasno vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu ter začasno dovoli, da opravlja dejavnost, ki zagotavlja delavce drugemu uporabniku. Navedeno zahtevo za izdajo začasne odredbe je tožeča stranka vložila hkrati s tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 16. 1. 2012. Z navedeno odločbo je tožena stranka na podlagi tretjega odstavka 185. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) odločila, da se tožeča stranka ne vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.

2V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da tožeča stranka za izdajo začasne odredbe ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode.

3Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Trdi, da je težko popravljivo škodo izkazala. Pritožbi prilaga podatke iz bilance stanja na dan 30. 11. 2011. Navaja sodno prakso (G 30/2011 z dne 29. 6. 2011 in Up 275/97). Zatrjuje, da se sodišče glede nematerialne škode ni opredelilo.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne. Trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki.

7Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih kot verjetna izkaže za potrebno.

8Pravilna je sicer presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka možnost nastanka težko popravljive škode utemeljevala le s splošno navedbo, da pomeni dejavnost posredovanega dela zanjo temeljno dejavnost, zaradi česar bi prenehanje te dejavnosti pomenilo izpad njenega dohodka in nenadomestljivo poslovno škodo, za kar je priložila tri pogodbe o poslovnem sodelovanju o zagotavljanju dela delavcev. Tudi presoja, da tožeča stranka svojih trditev ni konkretizirala z navajanjem dejanskih okoliščin glede svojega finančnega stanja, točnega števila zaposlenih, predvsem pa ne dejanskih okoliščin v zvezi s svojim poslovanjem oziroma obsegom celotne dejavnosti, iz katerih bi izhajala grozeča težko popravljiva škoda, je prav tako pravilna. Le zatrjevanje tožeče stranke in dokazi, ki jih je priložila ob vložitvi zahteve, tudi po presoji pritožbenega sodišča sami po sebi zato ne izkazujejo nastanka težko popravljive škode. Sklicevanje na bilanco stanja pa je nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 74. člena ZUS-1).

9Sicer pa po presoji pritožbenega sodišča podrejeno zahtevane začasne odredbe (začasen vpis v register) že glede na vrsto spora in predlagani način začasne ureditve stanja niti ni mogoče izdati. Ugoditev taki začasni odredbi bi v obravnavanem primeru pomenila (čeprav začasno) ureditev v nasprotju z ZUTD.

10Glede na navedeno pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. V sodnih odločbah, na katere se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, ne gre za enako dejansko in pravno stanje, zato nima podlage ugovor, da je kršen 22. člen Ustave RS. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče presodilo zatrjevani pogoj težko popravljive škode. Opravljena presoja vključuje tudi nematerialno škodo, zato tudi pritožbeni ugovor o kršitvi pravil postopka ni utemeljen.

11Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena in šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvem odstavku 22. člena ZUS-1).