UPRS sklep I U 2124/2009

Tožba se zavrže.

Akt, ki ga tožeča stranka izpodbija s tožbo, je dopis - sporočilo Ministrstva za okolje in prostor, št. 361-00-535/2004-jv z dne 13. 11. 2009, poslan tožeči stranki v zvezi z njeno zahtevo za izplačilo ugotovljenih sredstev v skladu s 173. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, v nadaljevanju SZ-1). Iz sporočila izhaja ugotovitev, da je tožeča stranka lastnica stanovanjske hiše že od 5. 4. 1995. Ker zato do materialnih ugodnosti iz 173. člena SZ-1 ni upravičena, ji sredstva na podlagi odločbe št. 361-00-535/2004-981-jv z dne 31. 3. 2008 in pogodbe o poravnavi za izplačilo pripadajočih sredstev ne bodo izplačana.

Tožeča stranka v tožbi navaja okoliščine pridobitve in obnove stanovanjske hiše in razloge za pozno uveljavljaje pravic po 173. členu SZ-1. Njena vloga je bila popolna, predložena je bila tudi kupoprodajna pogodba. Na tej podlagi ji je bila izdana odločba z dne 31. 3. 2008 o pripadajočih sredstvih. Z razlogi, s katerimi odločitev, da se izplačilo ne opravi, utemeljuje tožena stranka, se ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasni pravno ureditev pravic najemnikov denacionaliziranih stanovanj z materialnega in predvsem postopkovnega vidika in potek postopka v konkretni zadevi. Vztraja, da tožeča stranka pogoja za izplačilo ugotovljenih ugodnosti iz 173. člena SZ-1 ne izpolnjuje, in predlaga zavrnitev tožbe.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (1. odstavek 2. člena). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (2. odstavek 2. člena). Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (3. odstavek 2. člena).

V tem upravnem sporu izpodbijani dopis oziroma sporočilo, v katerem ministrstvo pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da tožeča stranka do izplačila sredstev na podlagi 173. člena SZ-1 ni upravičena, ni akt, ki bi se ob upoštevanju določb ZUS-1 lahko izpodbijal s tožbo v upravnem sporu. Z navedenim sporočilom se namreč ne odloča o pravicah ali pravnih koristih tožeče stranke. O njenih pravicah po 173. členu SZ-1 je že odločeno z odločbo istega organa z dne 31. 3. 2008. Izpolnitev obveznosti tožene stranke iz navedene odločbe je pod pogoji, ki so določeni v 173. členu SZ-1 in ZUP, mogoče uveljavljati v postopku upravne izvršbe. Spornemu dopisu zato ni mogoče pripisati narave upravne odločitve, temveč le učinek zavrnitve (prostovoljne) izpolnitve obveznosti po odločbi.

Ker je sodišče ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.