VSL sodba I Cpg 752/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev pravnih učinkov medsebojnega pobota terjatev in obveznosti, ki so bile med pravdnima strankama opravljene v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.647,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala višjemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba sprejema zaključek prvostopnega sodišča, da pobot medsebojnih terjatev stečajnega dolžnika in njegovega upnika, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, predstavlja dovoljeno izjemo od pravila o hkratnem in sorazmernem plačilu nezavarovanih terjatev vseh upnikov. Ker se medsebojne terjatve z dnem začetka stečajnega postopka pobotajo že po samem zakonu (261. člen ZFPPIPP), je nerelevantno, ali je dolžnik pred začetkom stečajnega postopka opravil kakršnokoli pravno dejanje v tej smeri (npr. podal pobotno izjavo oz. izjavo o kompenzaciji). Zaradi ex lege učinkov pobota bi bilo torej vsakršno morebitno izpodbijanje tovrstnih dolžnikovih ravnanj nesmiselno in neproduktivno.

6Res pa je sodna praksa izoblikovala stališče, po katerem je mogoče izpodbijati tudi pravno dejanje pobota, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Tako prvostopno sodišče kot pritožba se pri tem sklicujeta na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 342/99, ki je ocenilo kot izpodbojno, „če je bila prodajna pogodba, (s katero je bodoči stečajni dolžnik pridobil terjatev do upnika), sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje, že pred sklenitvijo te prodajne pogodbe nastale terjatve“. Pritožba ima nadalje prav, ko prvostopnemu sodišču očita, da ni ugotovilo dejanskega stanu, ki bi ustrezalo gornjemu stališču. Vendar pa ga sodišče prve stopnje z razlogom ni moglo ugotoviti. Takšno dejansko stanje, na katerega bi se to stališče lahko apliciralo, namreč v obravnavanem primeru ne obstaja.

7V skladu s citiranim stališčem je namreč izpodbojno ravnanje stečajnega dolžnika, ki se navzven sicer izkaže v pravnoformalnem pobotu vzajemnih terjatev, ima pa dejansko naravo nadomestne izpolnitve, t.j. izpolnitve stečajnega dolžnika upniku. V obravnavani situaciji pa pravdni stranki nastopata v povsem obrnjenih vlogah. Pred sklenitvijo prodajne pogodbe št. 2009/02 (B2) tožena stranka ni bila upnik, pač pa le dolžnik (bodočega) stečajnega dolžnika - tožeče stranke po najemni pogodbi z dne 01. 05. 2007 (B3). Tudi, če je imel obravnavani sklop ravnanj pravdnih strank naravo nadomestne izpolnitve, je šlo kvečjemu za nadomestno izpolnitev dolžnika (stečajnega dolžnika) stečajnemu dolžniku in ne obratno. Le nadomestna izpolnitev stečajnega dolžnika njegovemu upniku je po zakonu in stališču sodne prakse izpodbojna, in le pri tej bi lahko bil podan objektivni pogoj izpodbojnosti. V tem postopku izpodbijano pravno dejanje stečajnega dolžnika (sklenitev prodajne pogodbe in izjava o kompenzaciji) pa ni niti moglo biti opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika do njegovega upnika, ker takšna obveznost ni obstajala.

8Zaradi (morebitne) nadomestne izpolnitve dolžnika (stečajnega dolžnika) stečajnemu dolžniku, ki je svojo obveznost plačila najemnine iz najemne pogodbe namesto v denarju poravnal z izročitvijo blaga po prodajni pogodbi št. 2009/02 (B2), ni prišlo niti do zmanjšanja stečajne mase niti do oškodovanja drugih upnikov stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik je prejel ustrezno premoženjsko vrednost svoje terjatve v stvareh, ki so, če niso bile porabljene v proizvodnem procesu, postale predmet stečajne mase, ki se bo tekom stečajnega postopka vnovčila.

9Pritožbeni razlogi tako niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP). O pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih stranki nista priglasili.