VSK sklep CDn 8000000154/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 29.6.2011 zavrnila zemljiškoknjižni predlog, da se na podlagi notarskega zapisa darilne pogodbe za primer smrti in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 28.1.2011, opr. št. SV 1 pri nepremičnini parc. št. 818/0 k.o. Z. zaznamuje obstoj darilne pogodbe za primer smrti in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 28.1.2011, opr. št. SV 1. Predlagateljev ugovor zoper ta sklep je bil zavrnjen s sklepom z dne 15.9.2011.

2Predlagatelj v pritožbi proti sklepu zemljiškoknjižne sodnice uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ZZK-1 v krogu pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa tudi prepovedi odtujitve in obremenitve oziroma prepovedi razpolaganja. V 22. členu pa med podatke o pravnih dejstvih uvršča tudi vpis omejitev glede razpolaganj z nepremičninami, za katere je tako določeno z zakonom. Po zakonu se torej lahko vpiše tako pravica tistega, v korist katerega je omejitev razpolaganja dogovorjena, kot tudi vpis dejstva, pomembnega za pravni promet z nepremičninami. Predlagana zaznamba pravnega dejstva – obstoja darilne pogodbe za primer smrti in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju – predstavlja tisto dovoljeno zaznambo drugih dejstev, ki vplivajo na pravni promet z nepremičninami, vpisanimi v zemljiški knjigi. Namen vpisa takšnega dejstva je, da so znana tudi vsem drugim, ker so javno objavljena. Povezavo med dovoljenostjo vpisa določenega dejstva in določenostjo v zakonu moramo razumeti kar se da široko. V zemljiško knjigo se lahko vpiše vsako dejstvo ali sprememba dejstva, če je v zakonu določeno, da se to dejstvo na kakaršnikoli način ali v kakršnikoli zvezi vpisuje v zemljiško knjigo. Prepoved razpolaganja lahko nastane v primeru, ko je znan obstoj darilne pogodbe za primer smrti. Vpiše se kot pravica, če je ustanovljena v korist določene osebe. Sodišče je zato napačno razlagalo določila ZZK-1 o pravnih dejstvih glede prepovedi odtujitve in obremenitve, zato predlagatelj predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, da se dovoli predlagani vpis.

3Pritožba ni utemeljena.

4V izpodbiijanem sklepu je sodišče prve stopnje predlagatelju že pravilno pojasnilo, kdaj se v zemljiško knjigo dovoli vknjižba pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. V listini, ki jo je predlagatelj priložil predlogu za vpis, takšna pravica ni bila dogovorjena. Celo nasprotno: na notarjevo opozorilo, da skladno z določbo 4. odstavka 38. člena SPZ stranke lahko dogovorijo prepoved odtujitve in obremenitve v korist obdarjenca, so pogodbene stranke izjavile, da tega ne želijo dogovoriti oziroma vknjižiti v zemljiško knjigo.

5Iz zemljiškoknjižnega predloga izhaja, da predlagatelj tudi ni predlagal takšnega vpisa, ampak je predlagal vpis zaznambe pravnega dejstva: obstoja darilne pogodbe in sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Vpis takšnega dejstva ne predvideva noben predpis. Po 22. členu ZZK-1 pa se v zemljiško knjigo vpisujejo samo pravna dejstva, ki so v tej določbi taksativno našteta in „druga dejstva, za katera zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo (10. točka 22. člena ZZK-1). Predlagatelj tudi 7. točko 22. člena ZZK-1 napačno razlaga. Po tej določbi se v zemljiško knjigo vpišejo pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini razpolagati s to pravico (zaznamba prepovedi odtujitve oziroma obremenitve nepremičnine). To določbo je treba razlagati v povezavi s 63. členom ZZK-1 in predvsem poglavjem 4.4.9., v katerem je urejena ta zaznamba. Iz 98. člena ZZK-1 jasno sledi, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve vpiše v zemljiški knjigi na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne terjatve oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku.

6Sodišče prve stopnje je zato v tej zadevi pravilno uporabilo vse materialnopravne določbe ZZK-1, ko je predlagani vpis zaznambe pravnega dejstva zavrnilo in je iz teh razlogov pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja po 2. točki drugega odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.