VSK sklep CDn 8000000015/2011

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor, ki sta ga vložila M. in Š.N. proti sklepu višje svetovalke v pravosodju, s katerim je ta dovolila vknjižbo stvarne služnosti, ki poteka v 3 metrskem pasu po celotni parceli 237, vpisani v vl.št. 484 k.o. S., last M. in Š.N., v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc.št. 235/1 in 235/2, vpisane v zemljiškoknjižnem vložku 1395 k.o. S., vse na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. P in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1472/2010.

2Pritožnika M. in Š.N. v pravočasni pritožbi proti sklepu o ugovoru uveljavljata kršitev določb Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Menita, da se lahko vknjižba stvarne služnosti dovoli samo, če obstaja za takšen vpis zemljiškoknjižno dovolilo. Za predlagani vpis samo ugotovitvena sodba, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, ni primerna listina. Zemljiškoknjižna lastnika vknjižbi izrecno nasprotujeta. S kupoprodajno pogodbo z dne 15.7.1975 sta kupila nepremičnino brez bremen in nista prevzela nobenih obveznosti do prodajalcev. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za vpis zavrne in predlagateljema naloži plačilo stroškov ugovora in pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbene navedbe, da se lahko dovoli vknjižba stvarne služnosti le, če vsebuje listina zemljiškoknjižno dovolilo, so zmotne. Samo, ko se predlaga vknjižba pravice na podlagi zasebne listine ali listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, mora vsebovati takšna listina tudi zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. in 2. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Listina, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice, pa je tudi pravnomočna sodna odločba, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Prav takšna listina je bila podlaga izpodbijani vknjižbi, zato je sodišče prve stopnje določbo 40. člena ZZK-1 pravilno uporabilo.

5Ostale pritožbene navedbe, v katerih pritožnika oporekata obstoju služnosti, v zemljiškoknjižnem postopku niso pomembne. Te okoliščine je raziskovalo in o njih odločilo pravdno sodišče, ko je odločalo o utemeljenosti zahtevka na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Zemljiškoknjižno sodišče je kot izvedbeno sodišče dolžno sodno odločbo samo izvršiti tako, da je vpisalo pravnomočno ugotovljeno služnostno pravico, ki obremenjuje nepremičnino pritožnikov.

6Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče po členu 161 ZZK-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.