VSRS Sklep II DoR 466/2011

Predlog se zavrže.

1Tožnica je 27. 6. 2006 padla na stopnicah iz prvega nadstropja proti pritličju stavbe ..., kjer je toženec solastnik. Trdila je, da ji je zaradi močno poškodovane in gladke stopnice spodrsnilo, da se je pri padcu hudo poškodovala. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo, po tem, ko je ugotovilo, da trditve o gladkih stopnicah niso bile utemeljene, poškodba stopnice pa je bila skoraj zanemarljivega obsega, vidljivost je bila običajna, stopnišče pa ima urejeno ograjo. Ni bilo mogoče govoriti o stopnici kot nevarni stvari. Vzrok padca ni mogla biti poškodba stopnice, zato ni dokazana vzročna zveza oziroma niso podani vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti tožene stranke.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Navedlo je, da je tožeča stranka zmotno vztrajala na stališču, da je poškodovana – delno odkrušena stopnica nevarna stvar in da je toženec objektivno odškodninsko odgovoren za tožničino škodo. Za neobstoj krivdne odgovornosti pa so pravilni zaključki, da ni podana vzročna zveza med škodnim dogodkom in zatrjevano opustitvijo toženca glede vzdrževanja in popravila stopnic.

3Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu trdi, da sta sodišči dejansko stanje napačno ugotovili, predvsem glede vprašanja, na kateri stopnici je tožnica padla. V tem primeru se izkaže, da je zaključek o neobstoju objektivne odškodninske odgovornosti neutemeljen. Tožnica ne more sprejeti stališča, da konkretna stopnica, prikazana na fotografiji A-12, ni nevarna stvar. Sodna praksa v zadnjem času nedopustno oži pojem nevarne stvari. Stopnica ne ustreza tehničnim predpisom in za tako stopnico bi moralo veljati, da je nevarna stvar. Predlagani izvedenec medicinske stroke bi potrdil, da je mehanizem hoje v biomehaničnem smislu poseben proces in pri že začeti hoji po nizu stopnic človek ne pogleduje na vsako stopnico posebej. Standard dolžne skrbnosti pri hoji po stopnicah v poslovni stavbi bi moral biti milejši. Tožeča stranka predlaga dopustitev revizije o pomembnem pravnem vprašanju: stopnišče v poslovnem objektu, dostopnem širšemu krogu uporabnikov, s stopnico, ki je tako poškodovana, da ne ustreza tehničnim predpisom, je nevarna stvar.

4Predlog ni popoln.

5Vsebina predloga za dopustitev revizije je predpisana v 367.a in 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predpisani so vsebinski in formalni pogoji za dopustitev revizije. Ti pogoji so strogi, kajti institut dopuščene revizije vzpostavlja revizijo v prvi vrsti kot sredstvo za dosego ciljev, objektivno pomembnih z vidika pravnega reda v celoti, medtem ko individualne interese posameznikov varuje Vrhovno sodišče predvsem posredno, z varstvom javnega interesa. Zato mora predlog za dopustitev revizije v celoti izpolnjevati pogoje iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP.

6Predlog tožeče stranke tem formalnim zahtevam ni zadostil. Sicer res postavlja pravno vprašanje, ki pa je prirejeno, saj odstopa od dejanskih ugotovitev in razlogov pravnomočne sodbe. Kot odločilno zatrjuje dejstvo, ki v postopku ni bilo ugotovljeno, da stopnica ne ustreza tehničnim predpisom. V postopku je ugotovljen odkrušek stopnice, visok 2 cm in širok 3 cm, globina stopnice je še vedno 27,5 cm. Poleg tega predlog še z drugimi trditvami nedovoljeno izpodbija s strani sodišč prve in druge stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Predlogu pa manjka konkretna navedba prekršenega pravnega pravila, predvsem pa ni z ničemer izkazana širša pomembnost pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP, saj je v predlogu le prepisana generalna klavzula iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da predlog tožeče stranke nima vseh sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, kar je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP narekovalo zavrženje predloga.