VSRS Sklep III DoR 75/2011

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna v treh dneh po pravnomočnosti sodbe v delniški knjigi družbe namesto delničarjev, navedenih v izreku sodbe, vpisati tožnika kot lastnika ustreznega števila delnic oziroma % osnovnega kapitala družbe. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije. V predlogu je zastavila naslednji pravni vprašanji: (1) ali je za prenos imenskih delnic (drugemu delničarju) in zaznambo prenosa v delniški knjigi, za katerega je družba (uprava družbe) podala soglasje, pogoj, da se te predhodno ponudijo v odkup še ostalim delničarjem; in (2) ali je določbo statuta tožene stranke, »da sme uprava odreči soglasje za odsvojitev imenskih delnic, če delničar delnic predhodno ne ponudi v odkup drugim delničarjem družbe z rokom 60 dni« mogoče razumeti tako, da uprava družbe ne bi smela izdati soglasja za prenos, če ni izkazano, da so delničarji delnice predhodno ponudili v odkup (vsem) drugim delničarjem. Predlagateljica zatrjuje, da o navedenih vprašanjih Vrhovno sodišče še ni odločalo.

3Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je bil osnovni kapital tožene stranke razdeljen na imenske delnice, ki so bile izdane v nematerializirani obliki. Glede na specialna pravila Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju ZNVP), ki se uporabljajo za prenos takšnih delnic, tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe na vpis lastništva ustreznega števila delnic oziroma % osnovnega kapitala v delniški knjigi tožene stranke. O veljavnem pravnem temelju za prenos na (račun) novega imetnika namreč v primeru nematerializiranih vrednostnih papirjev odloča Klirinško depotna družba (KDD), ki vodi centralni register, v katerega se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih.

4Upoštevaje zgoraj navedeno, predlagatelj v revizijskem postopku na zastavljena vprašanja ne bi dobil odgovora. Zato niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Posledično je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožnice za dopustitev revizije zavrnilo.