UPRS sodba IV U 191/2011

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z odločbo številka Bpp 1358/2011 odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč z dne 6. 7. 2011, ki jo je vložila A.A., kot neutemeljena zavrne. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da mora prosilec za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP) kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij in objektivni kriterij v skladu z določbo 24. člena ZBPP. V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotovila, da prosilka živi v gospodinjstvu sama in je brezposelna. Na podlagi predloženih bančnih izpiskov Banke B. d.d. za mesec april, maj, junij 2011 je bilo ugotovljeno, da je prosilka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejela več nakazil iz naslova študentskega dela v skupni višini 1.389,40 EUR in sicer v aprilu 326,40 EUR, v maju 514,00 EUR in v mesecu juniju 558,00 EUR. Dne 2. 6. 2011 je na TRR prejela tudi gotovino v višini 160 EUR. V tem obdobju je prosilka prejela prihodke, ki se vštevajo v ugotovljeni lastni dohodek prosilke, v skupnem znesku 1.558,40 EUR, kar v povprečju znaša 519,46 EUR. Prosilkin lastni dohodek v ugotovljeni mesečni višini tako presega z zakonom določeni cenzus, ki znaša 461,22 EUR. Ob tako ugotovljenem finančnem stanju prosilke je tožena stranka ugotovila, da prosilka ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP. Iz navedenega razloga tudi ni presojal, ali izpolnjuje premoženjski in objektivni pogoj za dodelitev, ki mora biti z finančnim pogojem podan kumulativno, zato je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

Tožnica v tožbi odločitvi ugovarja. Sodišču predlaga, da ponovno odloči oziroma preuči njeno finančno stanje in upošteva okoliščine življenjskega primera. Navaja, da je za delodajalca, ki mu je Inšpektorat Republike Slovenije za delo naložil njeno zaposlitev za nedoločen čas, po posredniški pogodbi oziroma pooblastilu, izdelala obširnejši projekt za pridobitev nepovratnih sredstev. Podjetje je ta sredstva prejelo v maksimalnem obsegu, sama pa je bila skozi projekt kasneje zaposlena. Delodajalec se je izkazal za nepoštenega, saj ji za pridobljen projekt in njegovo izpeljavo pred zaposlitvijo ni plačal ničesar. Za izdelavo in izvedbo projekta v prvi polovici leta 2010, to je pred zaposlitvijo, je ta projekt financirala z lastnimi sredstvi, katera naj bi ji bodoči delodajalec tudi povrnil. Zaradi takšnega angažiranja je Inšpektorat RS za delo Maribor naložil delodajalcu zaposlitev za nedoločen čas in ne po projektu. Kljub temu se je zaposlila po projektu, delodajalec pa ni izplačeval niti rednih mesečnih dohodkov. Zaradi tega ji je 30. 12. 2010 pri delodajalcu prenehalo delovno razmerje na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Do odpovedi delovnega razmerja je od delodajalca dobila le majhen del sredstev, ki niso zadoščala niti za pokrivanje stroškov prevoza za potrebe projekta in prevoza na delovno mesto. Zaradi navedenega si je bila primorana denar izposojati. V septembru 2010 se je vpisala v tretji letnik fakultete v dobri veri, da bo obroke šolnine lahko plačevala. Zaradi nastale situacije, to je izredne odpovedi, izgube dela, izgube finančnih sredstev in izposoje denarja kljub izvedbi celotnega projekta, postopanja, okoriščanja, izkoriščanja delodajalca, nekaj časa ni bila niti sposobna opravljati dela. Iz prometa na TRR je razvidno, da v mesecu januarju 2011, februarju 2011, marcu 2011 ni prejela nobenega dohodka, kasneje pa je pričela delati preko študentskega servisa, kar je bila edina možna takojšnja zaposlitev. Njen zaslužek je bil v izpodbijani odločbi ugotovljen sicer pravilno, vendar je ta zaslužek komaj zadostoval za nujne življenjske potrebščine oziroma stroške, poravnavo doga za nazaj in delno za šolnino. Sprašuje se, ali bo sploh zmožna ohranjati študijsko kondicijo, ne ve kje bo dobila denar za plačilo študija, ko pa vendarle nima niti za preživljanje. Kljub temu da je odvetnica, ki ji jo dodelilo sodišče, ugotovila kršitve in nepošteno ravnanje delodajalca, si nikakor ne more privoščiti izdatkov, ki bi še poglobili težko življenjsko situacijo. Delodajalec se je na njen račun okoristil, kršil je pravna pravila, vendar se tudi zaveda v kakšnem finančnem položaju je, in da se zaradi tega lahko izogne sankcijam. Meni, da bi sodišče v takih primerih moralo zagotoviti pravno varnost šibkejših, še posebno, če nepristranski odvetnik poda oceno o obstoju kršitev in o obstoju dela, ki bi moralo biti plačano, toliko bolj zaradi tega, ker tožnica s svojimi prejemki izkazuje, da ne zadoščajo niti za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb. V tožbi ponovno poudarja okoliščine v katerih je takratnih delodajalec po dejanskih dokumentaciji pridobil 100.000 EUR finančnih sredstev in predlaga da sodišče ponovno presodi okoliščine primera. Zaradi nepoštenega delodajalca je ostala brez zaposlitve, ne po svoji krivdi in kljub zaključevanju druge fakultete, zadnje pol leta ne dobi zaposlitve. Živi v lastnem gospodinjstvu in tudi stalna angažiranost za pridobitev dela in zaposlitev povzroča konstantne stroške. Sodišču predlaga, da oceni, ali bi z zasluženim denarjem v letošnjem letu res imela možnost začeti pravni postopek in kriti vse stroške, ali denar dejansko ustreza le za kritje minimalnih življenjskih stroškov. Smiselno predlaga opravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za odobritev redne BPP. Pri tem je dolžna upoštevati finančni položaj prosilca in druge pogoje določene z zakonom. Finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače (prvi odstavek 12. člena ZBPP).

Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (drugi odstavek 13. člena ZBPP). ZSV v 22. členu določa, da se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje enkrat letno. Ta tako od 1.7.2011 znaša 230,61 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2011, Uradni list RS, št. 57/2011, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, Uradni list RS, št. 114/2006).

Podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, da tožnica živi sama, kar potrjujejo tudi tožničine navedbe v tožbi in da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje na TRR prejela denarna nakazila v višini 1.558,40 EUR, torej povprečno (na mesec) 519,46 EUR. To so tudi podatki, ki jih je tožena stranka upoštevala pri ugotovitvi, da je prosilkin mesečni dohodek presegel z zakonom določeni cenzus. Z navedeno ugotovitvijo sodišče v celoti soglaša, kar nadalje pomeni tudi, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

Ob zahtevi ZBPP, da morata biti za dodelitev BPP kumulativno izpolnjena tako subjektivni kot objektivni kriterij, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničino pojasnjevanje objektivnih okoliščin zaradi katerih je primorana vložiti tožbo. Kriterije za odločitev in tudi pravne podlage za sporno odločitev je namreč tožena stranka in tudi sodišče dolžno upoštevati, zato tudi morebitna (in v tej zadevi nepresojana okoliščina) ugotovitev, da je izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, na drugačno odločitev ne more vplivati.

Ker tožnica v tožbi ne navaja razlogov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev sodišča v zvezi z izpolnjevanjem finančnega pogoja za dodelitev BPP, je sodišče tožbo po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, ZUS-1) zavrnilo.