VSL sklep Cst 361/2011

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Zahtevek pritožnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1S sklepom z dne 10. 11. 2011 v zvezi s popravnim sklepom z dne 11. 11. 2011 je sodišče prve stopnje dalo soglasje k prodajni pogodbi, ki sta jo dne 04. 11. 2011 sklenila stečajni dolžnik kot prodajalec in P. d.o.o. o nakupu dolžnikovih nepremičnin, za kupnino v višini 3.489.300,00 EUR + DDV.

2Proti temu sklepu je v uvodu navedeni upnik vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da pritožbeno sodišče soglasje k prodajni pogodbi zavrne, podrejeno pa, da ta sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3Bistvo pritožbenega izvajanja je, da resnični kupec nepremičnin po pogodbi z dne 04. 11. 2011 ni P. d.o.o., pač pa B. d.d., ki pa je v tem stečajnem postopku ločitveni oziroma zastavni upnik ravno glede nepremičnin, ki so predmet prodaje. Da pa bi banka prikrila dejstvo, da ona nastopa kot kupec, s čemer „se namerava izogniti pravnim posledicam in pravni ureditvi, ko ločitveni upnik na dražbi sam kupuje ločeno premoženje, je angažirala zase slamnatega kupca, družbo P. d.o.o.“.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tudi če drži pritožbena trditev, da je V. d.d. zastavni upnik nepremičnin, ki so predmet prodajne pogodbe in da je ta banka zagotovila tako varščino kot celotno kupnino za nakup na dražbi kupljenih nepremičnin stečajnega dolžnika, pritožbeno sodišče ne razume, kakšnim pravnim posledicam in pravni ureditvi naj bi se banka s tem izognila, upnik pa jih v pritožbi ne konkretizira. V prvem odstavku 337. člena ZFPPIPP so navedene osebe, s katerimi stečajni dolžnik ne sme skleniti pogodbe o prodaji svojega premoženja. Med njimi pa ločitveni upnik na nepremičninah, ki so predmet prodaje, ni naveden. Ker so bile sporne nepremičnine prodane na javni dražbi, ki jo je stečajni upravitelj izvedel dne 02. 11. 2011, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi določilo 187. člena ZIZ ni ovira, da bi kupec na dražbi ne mogel biti zastavni upnik. Zato za odločitev o pritožbi ni pomembno, ali drži, kot navaja pritožnik, da je kupec nepremičnin stečajnega dolžnika po pogodbi z dne 04. 11. 2011 v resnici V. d.d., ki ima na prodanih nepremičninah zastavno pravico, P. d.o.o pa slamnati kupec. V zvezi s tem pritožbeno sodišče še pripominja, da po določilu prvega odstavka 154. člena SPZ preneha hipoteka z izbrisom iz zemljiške knjige, po določilu četrte alineje drugega odstavka pa se izbris hipoteke lahko zahteva, če tista oseba postane lastnik nepremičnine, ki ima hipoteko na njej.

6H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da je eno od temeljnih načel stečajnega postopka načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). Po tem določilu je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Ker je iz zapisnika o javni dražbi razvidno, da je bila varščina vplačana le za enega dražitelja P. d.o.o., bi pritožbeno sodišče, če bi sledilo pritožniku in izpodbijani sklep spremenilo tako, da bi soglasje k prodajni pogodbi zavrnilo, ravnalo v direktnem nasprotju s citiranim določilom, saj so bile sporne nepremičnine prodane po izklicni ceni, kar pa v ponovni dražbi ne bi bilo nujno zagotovljeno (primerjaj drugi odstavek 332. člena ZFPPIPP).

7Po določilu 129. člena ZFPPIPP mora vsak upnik sam nositi svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Zato je pritožbeno sodišče zahtevek pritožnika za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka zavrnilo.