VSL sodba I Cpg 588/2011

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

1Ker gre za spor majhne vrednosti, je v zadevi odločila sodnica posameznica v skladu s petim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi VL 9573/2009 z dne 25. 02. 2009 vzdržalo v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da poravna vtoževano terjatev in izvršilne stroške, toženi stranki pa je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

3Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

4Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Ker je obravnavana zadeva spor majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je mogoče v skladu s specialno določbo 1. odstavka 458. člena ZPP sodbo izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnikove navedbe predstavljajo grajo predvsem pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zgoraj navedenih pritožbenih razlogov, ki jih dovoljujejo določbe postopka v sporih majhne vrednosti. Ugotovitve o tem ali sta računa po vsebini enaka ali različna, so dejanske narave. V sporih majhne vrednosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbe ni (prvi odstavek 458. člena ZPP); teh vprašanj s pritožbo torej ni mogoče načenjati in ne morejo biti predmet pritožbe.

8Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je svojo odločitev oprlo (zgolj) na izjavo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne da bi zaslišalo tudi s strani tožene stranke predlagane priče P. D. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, zakaj navedene priče ni zaslišalo; obrazložitev izpodbijane sodbe pa je jasna, logična in argumentirana, tako da je pritožbeni očitki ne morejo omajati. Pri tem višje sodišče še pripominja, da tudi sicer ne držijo pritožbene navedbe v zvezi s predlaganim zaslišanjem priče P. D. Slednjega tožena stranka niti v ugovoru, niti na glavni obravnavi ni predlagala v dokaz navedb, da je bila ista storitev v celoti zaračunana tako toženi stranki, kot tudi družbi D. d.o.o. kot to trdi v pritožbi. V ugovoru je namreč tožena stranka zanikala obstoj pravnoposlovnega razmerja s toženo stranko (in ugovarjala pasivni legitimaciji), ter še, da naj bi upnik parcelacijo zemljišč, ki jo je opravil za družbo D. d.o.o., izvedel nestrokovno. Zgolj v dokaz teh navedb je (poleg zaslišanja direktorja tožene stranke) predlagala zaslišanje priče P. D. Na vlogo tožeče stranke, v kateri je le-ta pojasnila tako temelj kot višino terjatve, pa tožena stranka ni odgovorila.

9Višje sodišče tako zaključuje, da pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zaradi česar je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.