VSL sodba II Cp 2543/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana odločba.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 663,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila v 15 dneh, pod izvršbo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, s katerim sta tožnici zahtevali razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju za delež 1/20, sklenjene med toženima strankama 22. 1. 2009 in ugotovitev, da je vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve do 1/20 nepremičnin neveljavna in se v tem obsegu izbriše iz zemljiške knjige. Istočasno je zavrnilo tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pri nepremičnini parc. št. 342 k.o. X. na vsako od tožnic do 1/40. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženkama v znesku 1.152,10 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožujeta tožnici zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku.

V pritožbi tožnici navajata, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici v zapuščinskem postopku po pokojnem Z. S. nista nikoli zatrjevali, da sodi v zapuščino po njem večji delež od ½ na sporni nepremičnini, saj v sklepu o dedovanju navaja, da je seznanjena, da teče sporna pravda. Napačna je tudi ugotovitev, da tožnici v zapuščinskem postopku nista nasprotovali ugotovitvi sodišča o obsegu premoženja. Že iz teh razlogov se da zaključiti, da je sporen obseg zapuščine in bi moralo zapuščinsko sodišče prekiniti postopek. Pravočasnost odločbe zapuščinskega sodišča, ni ovira, da se ne bi mogla sprožiti pravd. Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da pravnomočni sklep o dedovanju ne veže dedičev v primeru, ko bi moralo sodišče obvezno prekiniti zapuščinski postopek (sklep Vrhovnega sodišča II Ips 514/89, I Cp 241/2009, I Cp 2670/2011). Skupno premoženje zakoncev je pri ugotavljanju deležev nedeljiv materialnopravni pojem. Okrožno sodišče je v prejšnji pravdi P 544/2007 ugotovilo, da v skupno premoženje spada tudi sporna nepremičnina in v zapuščino spada 6/10 te nepremičnine in ne 5/10 kot izhaja iz zemljiške knjige. Nadalje tožnici navajata, da imata pravni interes, da sodišče razveljavi pogodbo.

Toženki sta odgovorili na pritožbo in predlagali, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma, in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima pravico iz zapuščine, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku. Ob tem, ko iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah izhaja, da med pravdnima strankama sploh ni bil sporen delež na sporni nepremičnini parc. št. 3342 k.o. X (pok. Z. solastnik do ½, prvo toženka solastnica do ½), saj tožnici v zapuščinskem postopku nista zatrjevali večjega deleža. V posledici tega zapuščinsko sodišče ni bilo dolžno prekiniti zapuščinskega postopka, saj je bila tožba vložena brez napotitve zapuščinskega sodišča. Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka (člen 224 ZD). Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru teh pogojev ni, saj tožnici v zapuščinskem postopku nista uveljavljali, da sodi v zapuščino po pokojnem Z. S. večji delež, kot ga uveljavljata v tej pravdi. Ob tem, ko sta tožnici brez napotitve zapuščinskega sodišča vložili tožbo in ju, kot že omejeno, veže pravnomočni sklep o dedovanju in nista v zapuščinskem postopku zatrjevali večjega deleža, je neutemeljena pritožba, ko zatrjuje, da bi moralo zapuščinsko sodišče obvezno prekiniti zapuščinski postopek, saj za kaj takega ni imelo podlage (člen 210 in 213 ZD). Glede na to, da delež prvo toženke na spornem premoženju ni bil sporen, so neutemeljene pritožbene trditve, da deleža pri skupnem premoženju zakoncev ne moreta biti različna, kot neutemeljeno trdi prvo toženka, in se pri tem sklicuje na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 544/2007, v kateri je bil prvo toženki na podlagi sodbe priznan delež 2/5 na drugem premoženju. Tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnici nista izkazali pravnega interesa za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju za 1/20 glede na to, da je prvo toženka razpolagala z nedoločenim deležem in se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP). Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in ji mora tožeča stranka povrniti v zvezi s tem nastale stroške, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/1 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.