VDSS sodba Psp 437/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožeči stranki plačati 1.165,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2011 dalje do plačila in v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene stroške postopka za sodne takse v znesku 34,20 EUR, po preteku tega roka pa ji plačati tudi zakonske zamudne obresti od tega zneska, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku 15 dnevnega roka za plačilo, do plačila.

Zoper zamudno sodbo se pravočasno pritožuje toženka in v pritožbi navaja, da ji je sodišče dne 8. 3. 2011 poslalo poziv, na katerega ni odgovorila, ker ji ta poziv ni bil izročen osebno. Pritožuje se, ker je 4. letnik dokončala leta 2006/2007. Prilaga tudi potrdilo o končanem 4. letniku in potrdilo o končani maturi. Tožeča stranka je podala pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da bo od toženke, glede na poslana dokazila o zaključenem šolanju zahtevala plačilo pravdnih stroškov, skladno z 2. točko izreka sodbe naslovnega sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti. V skladu z 2. odstavkom 338. člena se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da tožnici poziv, naj odgovori na tožbo, ni bil vročen osebno, saj iz pripete vročilnice k listovni št. 3 sodnega spisa izhaja, da je poziv toženki bil osebno vročen, kar je ta s svojim podpisom tudi potrdila. Poziv ji je bil vročen dne 15. 3. 2011, v njemu je bila toženka poučena, da mora odgovoriti na tožbo v 30 dneh od njene vročitve, da mora biti odgovor obrazložen, da v kolikor toženka tako ne bo ravnala, bo sodišče izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba), vendar le, če je bila tožba pravilno vročena toženki v odgovor, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, če je utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki navedene v tožbi in, če dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana (318. člen ZPP). Golo zatrjevanje toženke ne more spremeniti navedenega dejstva, izkazanega s povratnico, ki se šteje kot uradna listina, potrjena tudi s strani vročevalca.

Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi tega pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb pritožnice, da je 4. letnik dokončala leta 2006/2007, torej pravočasno, očitno pa bo to upoštevala tožeča stranka, kakor izhaja iz njene vloge z dne 1. 12. 2011, da bo od toženke, glede na poslana dokazila o zaključenem šolanju, zahtevala le plačilo pravdnih stroškov.

Ker je sodišče prve stopnje upoštevalo v celoti pogoje, določene v 318. člen ZPP za izdajo zamudne sodbe, pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.