VSRS Sklep II Ips 405/2011

Revizija se zavrže.

1Tožnik je v tej zadevi 15. 9. 2008 sam vložil revizijo zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje Cp 1038/2007 z dne 17. 6. 2008, torej odločbo, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje P 749/2004 z dne 3. 7. 2007 o zavrnitvi njegovega zahtevka iz izbrisne tožbe, kakor tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 3. 2007 o zavrženju tožnikove revizije zoper sklep sodišča druge stopnje I Cp 1099/2005 z dne 9. 1. 2007 (s katerim je bil potrjen prvostopenjski sklep o zavrženju tožbe v delu zoper tedanjega prvega toženca K. p. o. v stečaju in tedanjo četrto toženko M. M.) ter prvostopenjski sklep z dne 3. 4. 2007 o zavrženju tožnikove dopolnitve revizije.

2Tožnikovo revizijo, vloženo 15. 9. 2008, je sodišče prve stopnje v celoti zavrglo kot nedovoljeno s sklepom, izdanim 13. 3. 2009.

3Zoper slednje navedeni sklep sodišča prve stopnje je tožnik vložil pritožbo; tej je sodišče druge stopnje s sklepom Cp 440/2009 z dne 11. 8. 2009 delno ugodilo, izpodbijani sklep o zavrženju revizije v delu, ki se nanaša na pravnomočna sklepa, razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (z revizijo), sicer pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep v delu o zavrženju revizije zoper pravnomočno sodbo.

4Zoper sklep sodišča druge stopnje Cp 440/2009 je tožnik 21. 10. 2009 vložil revizijo – tudi tokrat sam v svojem imenu; z njo je izpodbijal pravnomočni del sklepa o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrženju 15. 9. 2008 vložene revizije v delu zoper pravnomočno sodbo, Vrhovno sodišče pa jo je s sklepom II Ips 30/2010 z dne 23. 9. 2010 zavrglo.

5Ker je sodišče druge stopnje prvostopenjski sklep o zavrženju 15. 9. 2008 vložene tožnikove laične revizije s sklepom Cp 440/2009 z dne 11. 8. 2009 razveljavilo v delu, s katerim je z njo izpodbijal sklep sodišča druge stopnje Cp 1038/2007 z dne 17. 6. 2008 o potrditvi prvostopenjskih sklepov z dne 12. 3. 2007 in z dne 3. 4. 2007 (glej 3. točko obrazložitve tega sklepa), je sodišče prve stopnje opravilo postopek z revizijo in jo (s spisom) predložilo Vrhovnemu sodišču zaradi odločitve o njej še v tem delu.(1)

6Izvod tožnikove revizije je bil poslan nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

7Revizija ni dovoljena.

8Revizija je izredno pravno sredstvo (glej šestindvajseto poglavje Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V postopku z izrednim pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Vsa pravdna dejanja, ki v takem postopku niso opravljena po odvetniku, so brez slehernega učinka; zanje se šteje, da niso opravljena – kar velja za obe stranki pravdnega postopka (glej drugi odstavek 91. člena ZPP). Izjemoma smeta pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). To je edina izjema in nobena druga v določbah ZPP ni predvidena – tudi ne za primer revizije zoper sklep sodišča druge stopnje o potrditvi prvostopenjskega sklepa o zavrženju revizije (tretji odstavek 384. člena ZPP), ki temelji na dejstvu pomanjkanja postulacijske sposobnosti (drugače, vendar neobrazloženo na primer v judikatih VS RS III Ips 87/2008 in III Ips 132/2008). Po določbi tretjega odstavka 384. člena ZPP je revizija sicer res vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju revizije, vendar s to določbo ni derogirana določba tretjega odstavka 86. člena istega zakona o temeljni procesni predpostavki za sploh kakršnokoli učinkovitost pravdnih dejanj strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V fazi preizkusa obstoja procesnih predpostavk za začetek postopka z izrednim pravnim sredstvom je vselej rangiran na vrhu prav preizkus obstoja postulacijske sposobnosti. Odsotnost te predpostavke že sama po sebi izključuje nadaljnji preizkus v smeri dovoljenosti revizije glede na vsebino pravnomočne odločitve, ki se v tako (pravno neučinkovito) revizijo izpodbija – torej ali gre za sklep, izpodbijanje katerega je z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom sicer dovoljeno pod pogoji iz 384. člena ZPP glede na njegovo vrsto in vsebino. Takšna procesna situacija je povsem primerljiva s tisto, ko bi denimo pravnomočni sklep sodišča druge stopnje z revizijo izpodbijal nekdo, ki ni stranka postopka in ki svoje procesne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva zanesljivo ne bi mogel izpričati s sklicevanjem na določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP.

9Tožnik, ki je sam vložil revizijo, med postopkom ali v reviziji ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit; nasprotno, je pozvan k predložitvi potrdila o takem izpitu (glej sklep sodišča na list. št. 205 spisa), v svoji vlogi (na list. št. 209 spisa) izrecno zatrdil, da pravniškega državnega izpita ni nikoli opravljal in da po poklicu ni univ. dipl. pravnik, poučen oziroma seznanjen pa je bil tudi z vsebino relevantnih določb 86. člena ZPP in opozorjen na posledice njihovega neupoštevanja. Ker je torej tožnik vložil revizijo sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegova revizija po določbi drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena. Zato jo je bilo treba na podlagi določbe 377. člena ZPP kot tako zavreči.

---.---

Op. št. (1): Sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka z revizijo te sprva sicer ni predložilo Vrhovnemu sodišču, temveč jo je (pravilno) zavrglo, vendar je sodišče druge stopnje tak sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.