VSL sklep I Cp 1870/2011

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča I. stopnje v 2. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču I. stopnje v novo odločanje.

1Prvostopenjsko sodišče je: I. razveljavilo dedni dogovor (sklenjen pri Okrajnem sodišču v Ljubljani na naroku dne 17. 04. 2009, opr. št. I D 2847/2008), II. zavrglo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o dedovanju (ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, opr. št. I D 2847/2008) in III. odločilo o stroških postopka.

2Zoper II. točko izreka sodbe je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku pod točko II. ugodi.

3Tožeča stranka v pritožbi predvsem meni, da je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da je dedni dogovor vrsta sodne poravnave. Njegovo razveljavitev je mogoče zahtevati le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, če se ga izpodbija zaradi napak volje. Tožeča stranka je zato postavila zahtevek na razveljavitev sklepa o dedovanju, prvostopenjsko sodišče pa bi ga moralo razveljaviti.

4Pritožba je utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev sklepa o dedovanju. Menilo je, da je tožba na razveljavitev sklepa o dedovanju nedopustna.

6Stališče prvostopenjskega sodišča je pravno zmotno. V resnici je tako, kot meni tožeča stranka, namreč da je sklep o dedovanju mogoče izpodbijati s tožbo (tako npr. odločba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1685/98, II Cp 434/94, I Cp 558/2009), ki ima pravno naravo tožbe na razveljavitev sodne poravnave (392. člen Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 kasnejšimi spremembami; 73/2007-UPB3, 45/2008-ZArbit; v nadaljevanju: ZPP). Tako je na primer bilo izrecno odločeno že v prej navedeni zadevi z opr. št. I Cp 558/2009. Tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa o dedovanju pa je tožeča stranka postavila, zato ga bi prvostopenjsko sodišče ne bi bilo smelo zavreči.

7Prvostopenjsko sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni uporabilo 392. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato II. točko izpodbijane zamudne sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

8Tožeča stranka je navedla, da zahteva nagrado za postopek in povrnitev dejanskih stroškov. Višine enega in drugega ni navedla. Ker pravdni stroški niso bili opredeljeno navedeni (2. odstavek 163. člena ZPP), pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.