VSL sklep R 484/2011

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

1Tožeča stranka je v tožbi, vloženi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, zahtevala razveljavitev svoje izjave o priznanju očetovstva mld. prvemu tožencu.

2Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom III P 506/2011 30. 08. 2011 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno (in krajevno) pristojnemu sodišču.

3Po pravnomočnosti sklepa in odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v Ljubljani to pristojnosti ni sprejelo in je pred Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je po določbi I. odst. 25. čl. ZPP pristojno za reševanje sporov o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja tega sodišča, sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da je predmet tožbenega zahtevka razveljavitev tožnikove izjave o priznanju očetovstva, kar po teoriji in uveljavljeni sodni praksi predstavlja spor premoženjsko pravne narave iz 1. čl. ZPP in ne statusni spor v zvezi z ugotavljanjem ali izpodbijanjem očetovstva ali materinstva. Glede na premoženjskopravno naravo zahtevka in v tožbi na 5.000,00 EUR ocenjeno vrednost spornega predmeta pa je skladno z določbo I. odst. 30. čl. ZPP podana stvarna pristojnost Okrajnega sodišča Ljubljani.

4Za odločanje v predmetni zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5Dolgo časa je bila uveljavljena sodna praksa, da v sporih zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne gre za statusne spore, ki bi sodili v 27. poglavje ZPP, ampak za premoženjskopravne spore iz 1. čl. ZPP, v zvezi s takšnimi pa se stvarna pristojnost sodišča določa po določbah I. odst. 30. čl. ZPP in I. odst. 32. čl. ZPP. Vendar pa se je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up 2908/2008 z dne 19. 02. 2009, izdani v zvezi s presojanjem ustavne pritožbe zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, II Ips 437/2008 z dne 27. 08. 2008, temelječe na takšnih nosilnih razlogih uveljavljene sodne prakse glede narave spora o izpodbijanju izjave o priznanju očetovstva, izreklo, da ti temeljijo na napačnem pravnem stališču o premoženjski naravi spora, zaradi česar je izpodbijano odločbo Vrhovnega sodišča zaradi kršitve ustavne pravice iz 22. čl. Ustave RS razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje. Vrhovno sodišče RS je v ponovnem odločanju (z odločbo II Ips 215/2009 z dne 26. 08. 2009) takšno pravno stališče Ustavnega sodišča (ob presojanju dovoljenosti revizije) sprejelo, ob odločanju o utemeljenosti revizije pa obrazložilo, da so učinki odločitve v pravdi za ugotovitev ničnosti (po presoji pritožbenega sodišča so ti enaki tudi v pravdah zaradi izpodbijanja (veljavnosti izjave o priznanju očetovstva) enaki učinkom statusnega spora, to je spora o izpodbijanju očetovstva, saj odločitev v takšni pravdi posega v osebni status vseh (to je matere, otroka, otrokovega očeta oziroma moškega, ki je priznal očetovstvo), za otroka pa ima odločitev direktne statusne posledice. Navedeni odločbi predstavljata okoliščine, ki po presoji pritožbenega sodišča narekujejo odstop od dosedanje uveljavljene sodne prakse glede stališča o naravi spora, kakršen je tudi konkreten.

6Strinjati se je torej treba s prepričljivimi razlogi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da sistematična, logična, namenska in ustavno skladna razlaga določb ZPP o pristojnosti obravnavani spor vsebinsko uvršča med statusne in ne med premoženjske spore. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.

7Glede na navedeno je Višje sodišče v Ljubljani sklenilo, da je za odločanje v tem sporu podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.