VSRS Sodba X Ips 368/2009

I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Tožena stranka je zavrgla predlog tožnika za obnovo postopka v zadevi, v kateri je bila z odločbo z dne 18. 9. 1992 zavrnjena njegova zahteva za priznanje strokovnega izpita in vpis v register zastopnikov pri Uradu RS za varstvo industrijske lastnine. Njegovo tožbo v upravnem postopku je upravno sodišče zavrnilo. Ker je z njegovo odločitvijo nezadovoljen, je vložil revizijo.

2Revident v reviziji najprej utemeljuje dopustnost revizije, nato pa uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in z ustavo zagotovljenih pravic.

3Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

4Revident utemeljuje dovoljenost revizije z razlogi, določenimi v 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 2. točke je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revident navaja, da je pomembno pravno vprašanje, o katerem bi bilo treba odločiti v tem upravnem sporu, vprašanje, „ali je mogoče vsebino listine, ki ima sicer naziv potrdila in ni upravna odločba v smislu ZUP, po njeni vsebini šteti tudi kot drugače rešeno predhodno vprašanje.“

5Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident je v prid tej podlagi za dovoljenost revizije navedel, da je že vse od leta 1992, ko je bila zavrnjena njegova zahteva za vpis v register zastopnikov, onemogočen pri opravljanju poklica, za katerega se je šolal in ki ga je želel in ga še želi opravljati. Ker zadostuje en razlog za dovoljenost revizije, revident pa je razlog za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazal za verjetnega, je Vrhovno sodišče revizijo sprejelo v vsebinsko obravnavo.

6Revident opira predlog za obnovo postopka na potrdilo Zavoda za intelektualno lastnino Republike Srbije z dne 2. 2. 2007. V 3. točki potrdila je navedeno, da je revident (A. A. iz B.) 27. 3. 1991 pri (tem) Zavodu vložil zahtevek za vpis v register zastopnikov, ki ga je vodil tedanji Zvezni zavod za patente in v nadaljevanju, da „je imenovani izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov.“ Pojasnjeno je še, da vpis ni bil izvršen, ker tedaj še niso bili sprejeti predpisi o višini takse za vpis.

7Iz odločbe in spisa Urada RS za varstvo industrijske lastnine z dne 18. 9. 1992 je razvidno, da je glede istega zahtevka za vpis v register zastopnikov (vloženega dne 27. 3. 1991, označenega s številko ...) tedanji Zvezni zavod za patente dne 3. 9. 1992 izdal potrdilo, ki pove v bistvenem isto kot potrdilo Zavoda za intelektualno lastnino Republike Srbije z dne 2. 2. 2007, namreč, da je revident na dan vložitve zahtevka izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov. Tožena stranka je potrdilo Zveznega zavoda za patente tudi obravnavala in v odločbi z dne 18. 9. 1992 pojasnila, zakaj ne more vplivati na njeno odločitev. Ali je bila sama odločitev pravilna ali nepravilna, nima nobenega vpliva na odločanje o obnovi postopka.

8Po določbi 4. točke 260. člena ZUP, na katero opira revident predlog za obnovo postopka, se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. Potrdilo samo po sebi ne pomeni rešitev vprašanja. Tudi če bi se mu zaradi posebnih okoliščin, ki jih opisuje revident, pripisalo tak pomen, pa kasnejša izdaja (ponovitev) enakega potrdila ne more pomeniti, da je bilo z drugim potrdilom „kasneje“ isto vprašanje drugače rešeno. Zato je že na tej podlagi jasno, da je odločitev upravnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo revidenta, pravilna. Ker tudi niso podani razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

9Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam nosi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).