UPRS sodba I U 1494/2010

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Organ prve stopnje je z izpodbijanim sklepom združil postopke davčne izvršbe v en postopek tako, da postane vodilna zadeva številka zadeve DT 493-13/2007 in izdal sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, s katerim je dolžniku A.A. naložil plačilo trošarinskega dolga na podlagi odločbe Carinarnice Murska Sobota št. DT 42302-791/2006-13 z dne 16. 5. 2007, ki je postala izvršljiva dne 3. 7. 2007 v višini 12.955,62 EUR, zamudne obresti od dneva izvršljivosti do 2. 3. 2009 v višini 2.161,95 EUR ter nadaljnje zamudne obresti od glavnice dolga od dne 3. 3. 2009 do plačila (točka 1 izreka); na podlagi odločbe Carinarnice Murska Sobota št. DT 42302-533/2006-13 z dne 24. 4. 2007, ki je postala izvršljiva dne 12. 6. 2007 neplačani del trošarinskega dolga v višini 369.148,08 EUR, neplačani del in ostale zamudne obresti do 2. 3. 2009 v višini 18.398,95 EUR, ter nadaljnje zamudne obresti od 369.148,08 EUR od dne 3. 3. 2009 do plačila (točka 2 izreka); na podlagi odločbe Carinarnice Murska Sobota št. DT 42302-532/2006-9 z dne 5. 6. 2007, ki je postala izvršljiva dne 24. 7. 2007 trošarinski dolg v višini 384.808,94 EUR, zamudne obresti od dneva izvršljivosti do 2. 3. 2009 v višini 61.997,37 EUR, ter nadaljnje zamudne obresti od glavnice dolga od dne 3. 3. 2009 do plačila (točka 3 izreka) in stroške izdaje sklepa v višini 20,86 EUR (točka 4 izreka), z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev, ki jih ima na navedenih računih pri B. d.d. in C. d.d., s tem da, se prilivi prenesejo na račun dolžnika pri D. d.d. (primarna banka). Dolžniku se prepoveduje razpolaganje s sredstvi, pritožba pa ne zadrži izvršitve.

V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je obravnavane zadeve združil na podlagi 130. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2 in naslednji, v nadaljevanju ZUP), ker se opirajo na isto dejansko stanje in isto pravno podlago. Nadalje organ prve stopnje navaja, da je Okrožno sodišče v Murski Soboti s sklepom opr. št. Srg 2008/16 z dne 11. 1. 2008 na podlagi 1. odstavka 32. člena Zakon o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in naslednji, v nadaljevanju ZFPPod) izbrisalo iz sodnega registra gospodarsko družbo E. – davčna številka .... Izbris je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 22. 4. 2008. Po določbi 6. odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 in naslednji, v nadaljevanju ZFPPIPP), ki se v zadevi smiselno uporablja v skladu z 2. točko 496. člena ZFPPIPP, v primeru izbrisa pravne osebe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo njeni aktivni družbeniki. Dolžnik A.A. je imel ob prenehanju izbrisane družbe položaj njenega družbenika. Iz sodnega registra je razvidno, da je imel v družbi 100% delež. Ker je bil dolžnik imetnik 100% glasovalnih pravic, je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom nedvomno imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegel, da bi družba pravočasno izvedla bodisi ukrepe finančnega prestrukturiranja, bodisi predlagala začetek stečajnega postopka. Zato ni dvoma, da se A.A. šteje za aktivnega družbenika v smislu 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP in odgovarja za neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Iz knjigovodske evidence organa prve stopnje je razvidno, da izbrisana gospodarska družba ni v roku poravnala denarne obveznosti. Dolžnik, kot njen singularni pravni naslednik je bil z obvestilom št. DT 493-13/2007-12 z dne 6. 2. 2009 pozvan, da dolg poravna v 15 dneh od vročitve obvestila. Ker tožnik zapadlega dolga ni poravnal, je organ prve stopnje začel davčno izvršbo.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa strinja ter se na njegove ugotovitve v celoti sklicuje (254. člen ZUP) in dodaja, da je družba E. d.o.o. bila solidarno zavezana skupaj z družbami F. d.o.o., G. d.o.o. in H. d.o.o.. Nadalje navaja, da so bile vse tri odmerne odločbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavljajo izvršljive naslove, predmet presoje v upravnih sporih, ki so jih začeli drugi solidarno zavezani dolžniki in so bili vodeni pod opr. št. U 205/2008, I U 739/2009 in I U 1125/2009. Pritožbeni organ še dodaja, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni možno izpodbijati samega izvršilnega naslova, temveč je možno sklep o izvršbi izpodbijati v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o izvršbi, česar pa tožnik v pritožbi ne izpodbija.

V tožbi tožnik izpodbija odločbo organa prve stopnje iz vseh razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), kršitev 22. člena in 25. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP. Navaja, da radgonski brezdomec ni pasivno legitimiran za plačilo trošarine. Tožnik očita toženi stranki, ker se ni poplačala iz vložene bančne garancije. Nadalje tožnik predlaga sodišču, kljub temu, da ve kakšno je stališče Vrhovnega sodišča glede 28. člena ZUP, da sodišče postopek prekine in sproži pri Ustavnem sodišču RS presojo 28. člena ZUP. Prav tako tožnik meni, da je v Avstriji prišlo do nezakonitega izstopa naftnih derivatov. Glede na navedeno tožnik predlaga, da sodišče odločbo odpravi ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in razlogi drugostopenjske odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

V obravnavanem upravnem sporu je tožnika kot singularnega pravnega naslednika izbrisane družbe E. d.o.o. uvedena pravočasna davčna izvršba iz naslova dolžnega zneska trošarinskih obveznosti izbrisane družbe. Družba E. d.o.o. je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odstavka 32. člena ZFPPod, izbris pa je bil objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 22. 4. 2008. V 7. odstavku 442. člena ZFPPIPP, ki se uporablja v skladu z 2. točko 1. odstavka 496. člena ZFPPIPP, je aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Sodišče se strinja z ugotovitvami prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je imel tožnik A.A. ob prenehanju izbrisane družbe položaj njenega aktivnega družbenika. Iz sodnega registra izhaja, da je tožnik imel v družbi 100% poslovni delež, kar pomni, da je v izbrisani družbi pred njenim izbrisom imel možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje ter bi lahko dosegel, da bi družba pravočasno izvedla ukrepe finančnega prestrukturiranja ali predlagal začetek stečajnega postopka. Zato ugovor tožnika, da ni pasivno legitimiran za plačilo trošarine ne vzdrži. Iz podatkov upravnega spisa in sodnega registra izhaja, da je imel tožnik položaj aktivnega družbenika, kar pomeni, da je odgovoren za neporavnane obveznosti izbrisane družbe. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi št. X Ips 729/2008 z dne 16. 12. 2010.

Sodišče predlogu tožnika, da postopek prekine in sproži pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe 28. člena ZUP ni sledilo, ker meni, da določba ZUP ni nejasna. Citiranje stališč iz komentarja Ustave RS ne zadošča za to, da bi tožnik utemeljil svoje tožbene trditve. Iz tožbenih navedb, s katerimi utemeljuje protiustavnost, je razvidno, da se tožnik ne strinja z razlago te določbe in posledično z odločitvijo, ki temelji na razlagi te določbe. Po ustaljeni ustavno sodni praksi je pravna norma nejasna le tedaj, kadar se z ustaljenimi metodami razlage ne da ugotoviti njene vsebine (glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-57/06 z dne 29. 3. 2007, Uradni list RS, št. 33/07). Zgolj to, da tožnik drugače razlaga pravo od tožene stranke, pa še ne pomeni, da je določba 28. člena ZUP nejasna.

Ker je po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.