UPRS sodba II U 138/2011

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se tam navedenim vlagateljem zahteve ne prizna status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave za odstranjevanje ali predelavo živalskih strupov in živalskih odpadkov "Sistem za zajem emisij ..." (v nadaljevanju "Naprava"). V obrazložitvi navaja, da so vlagatelji kot razlog za vstop v postopek navedli varstvo svojih pravic, čemur pa investitor nasprotuje z argumentom, da se s sporno investicijo ne posega v pravne koristi nobenega od tožnikov (ker nobeden od njih v vplivnem območju nima svojih nepremičnin, Poročilo o vplivih na okolje pri podjetju A. se ne nanaša na razmere v obravnavanem primeru, trditve glede slabe tehnologije SPTE motorja so netočne in neresnične, saj gre za najsodobnejši motor, v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v severovzhodni Sloveniji v teku najmanj sedem na bioplinu temelječih energetskih projektov, ki za proizvodnjo električne energije uporabljajo podoben bioplinski motor z notranjim izgorevanjem, sporna Naprava bo imela na lokalno okolje pozitiven vpliv). Postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja se vodi na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06- UPB1, s spremembami), ob upoštevanju določb 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2 s spremembami), po katerih se ima pravico udeleževati upravnega postopka kot stranski udeleženec le oseba, ki navede in izkaže svoj pravni interes. V skladu z drugim odstavkom 70. člena ZVO-1 mora vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vsebovati med drugim tudi elaborat o določitvi vplivnega območja naprave, ki po tretjem odstavku vsebuje opredelitev območja, na katerem je mogoče pričakovati, da bo obratovanje naprave povzročilo obremenitev okolja, ki lahko vpliva na zdravje ali premoženje ljudi (vplivno območje). Po 73. členu ZVO-1 je stranka v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja upravljavec naprave (prvi odstavek), pravni interes in položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku pa ima v tem postopku oseba, ki stalno prebiva na vplivnem območju naprave ali ki je lastnik ali drug posestnik nepremičnine (drugi odstavek). V Poročilu o vplivih na okolje, ki ga je v predmetni zadevi izdelal B. d.o.o. (v nadaljevanju "Poročilo") je določeno vplivno območje Naprave, ki je enako območju posega na zemljiščih s parc. št. 704/38 in 704/43, k. o. ... Stalna prebivališča vlagateljev zahteve se ne nahajajo v vplivnem območju posega, vlagatelji v vplivnem območju tudi nimajo nepremičnin. Sklicevanje vlagateljev na Poročilo o vplivih na okolje podjetja A. ni utemeljeno, ker vplivnega območja v tem postopku obravnavanega posega ni mogoče povezovati z vplivnim območjem tovarne A., saj je vplivno območje vezano na konkretno Napravo in na njen konkreten vpliv na okolje. V zvezi z emisijami ogljikovodikov (tudi formaldehida) v zrak je iz Poročila razvidno, da je kogeneracijsko postrojenje izbranega proizvajalca opremljeno s posebno izgorevalno komoro, ki je namenjena zagotavljanju učinkovitega izgorevanja in posledično zmanjševanju emisij. Plinski motor ima vgrajen katalizator za zmanjšanje emisij ogljikovodikov in doseganje predpisanih mejnih vrednosti CO. Zaradi navedenih dejstev se lahko govori o majhnem obsegu vpliva naprave na okolje, po drugi strani pa tudi za majhno občutljivost okolja. Z delovanjem sistema se bo količina smradu v širši okolici zmanjšala, se bo pa nekoliko povečal promet po dostopnih cestah. Tako bo neposreden vpliv sistema na kakovost zraka na lokaciji posega majhen, daljinski vpliv (torej vpliv na nekoliko oddaljenejših lokacijah, kot so tudi lokacije tožnikov) pa pozitiven. Zaradi uporabe obnovljivih virov energije (bioplina) bo prišlo do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v zrak. Na podlagi vsega navedenega upravni organ ugotavlja, da vlagatelji zahteve niso izkazali pravnega interesa za vstop v predmetni upravni postopek.

Drugostopni organ se v svoji odločbi, s katero je pritožbo tožnikov zavrnil kot neutemeljeno, sklicuje na določbe 73. in 153. člena ZVO-1 ter 43. člena ZUP. Glede na to, da vložniki zahteve na vplivnem območju predmetne (sporne) naprave nimajo stalnega prebivališča in na tem območju tudi niso lastniki ali drugi posestniki nepremičnin, jim prvostopni organ upravičeno ni priznal statusa stranskega udeleženca v spornem upravnem postopku, saj v svoji zahtevi niso izkazali pravnega interesa za vstop v postopek izdaje predmetnega okoljevarstvenega dovoljenja. Pritožbeni ugovori (o nestrinjanju z določitvijo vplivnega območja in o neupoštevanju predpisov evropske skupnosti) so pavšalni, neutemeljeni in se ne nanašajo neposredno na izpodbijano odločitev o (ne)priznanju statusa stranskega udeleženca postopka. Prav tako ni utemeljena zahteva za izločitev uradne osebe, saj ni izkazana nobena okoliščina, ki bi vzbujala dvom o nepristranskosti uradne osebe.

Tožniki v tožbi navajajo, da imajo pravni interes za vstop v postopek, ker se bo v objekt vgradila neustrezna tehnologija, ki bo v okolje spuščala preveč strupenega formaldehida, kar bo škodljivo vplivalo na zdravje ljudi, zaradi česar se je v postopek pridobitve spornega okoljevarstvenega dovoljenja kot stranski udeleženec vključila tudi okoljevarstvena organizacija C. Ker na isti lokaciji že deluje naprava za intenzivno rejo perutnine, gre za dvojno obremenitev istega okolja, kar v obravnavanem primeru ni upoštevano. Upravni organ ne upošteva 72. člena Ustave RS, ki govori o pravici do zdravega življenjskega okolja. Slovenska zakonodaja, ki dopušča emisije formaldehida v količini do 60 mg/m3, je v nasprotju z evropskimi direktivami, prav tako je v nasprotju z evropsko zakonodajo tehnologija SPTE motorja, ki bo vgrajen v napravo. Upravni organ ni preveril investitorjevih navedb o majhnih izpustih formaldehida (pod 28 mg/m3) in o prejemu nagrade leta 2008 v Nemčiji, tudi ni argumentirano zavrnjena pritožbena trditev, da predmetna tehnologija ne zagotavlja še sprejemljive emisije škodljivih snovi, čeprav je v bližini (cca. 500 m) zajetje pitne vode .... Možnost vgraditve katalizatorja še ne zagotavlja skladnosti delovanja naprave z veljavnimi direktivami. V izpodbijanem sklepu ni obrazloženo, zakaj se pridobiva okoljevarstveno dovoljenje z drugačnim nazivom kot gradbeno dovoljenje. V izpodbijanem sklepu ni obrazložena razlika med zmogljivostjo Naprave po javnem naznanilu (26,2 ton dnevno) in v sklepu navedeno zmogljivostjo (35 ton dnevno). Zaradi zagotovitve nepristranskosti bi se morala kot uradna oseba iz postopka izločiti gospa D.D., ker je ista oseba vodila že predhodni postopek. Predvidene emisije formaldehida morajo biti znane že pred obratovanjem naprave in ne šele ob prvem monitoringu. Predlagajo, da sodišče tožbi ugodi in jim prizna status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno napravo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je upravni organ tudi po presoji sodišča zakonito zavrnil zahtevo tožnikov, da se jim prizna status stranskega udeleženca v postopku izdaje predmetnega okoljevarstvenega dovoljenja, ker niso izkazali posega v svoje z zakonom zavarovane pravne koristi.

V v zvezi s priznanjem statusa stranskega udeleženca v upravnem postopku je v 43. členu ZUP med drugim določeno, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes (prvi do četrti odstavek 43. člena ZUP). V 73. členu ZVO-1 pa je v zvezi z obravnavano problematiko med drugim določeno, da je stranka v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja upravljavec naprave (prvi odstavek). Oseba, ki na območju, opredeljenem v elaboratu o vplivnem območju naprave stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, ima pravni interes in položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku (drugi odstavek). V 71. členu ZVO-1 pa so določbe o sodelovanju (zainteresirane) javnosti v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja ali za njegovo podaljšanje, med drugim tudi določbe o čem mora biti javnost obveščena (o organu, ki bo izdal okoljevarstveno dovoljenje, obsegu vplivnega območja, kraju, kjer je mogoč vpogled v vlogo in osnutek odločitve iz prejšnjega odstavka, načinu izražanja mnenj in dajanja pripomb, idr.).

Iz citiranih določb 43. člena ZUP izhaja, da pripada položaj stranskega udeleženca v upravnem postopku (izdaje okoljevarstvenega dovoljenja) osebi, ki izkaže svoj pravni interes oz. svojo pravno korist. Pravna korist (interes) po 43. členu ZUP je tista neposredna osebna korist, ki je kot taka neposredno izkazana (v dejanskem smislu), poleg tega pa je izrecno oprta na zakon ali drug predpis oz. drugače povedano, je z zakonom ali drugim predpisom izražena prepoved posega v takšno (dejansko) korist. To pomeni, da mora oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, izkazati, da nedvomno gre za poseg v njene dejanske koristi oz. interese, ki so izrecno zavarovani z zakonom oz. drugim relevantnim predpisom. V kolikor se namreč izkaže le poseg v dejanske interese posamezne osebe, ki pa pravno niso posebej zavarovani s predpisi, potem ni mogoče govoriti o izkazanem posegu v pravno korist oz. interes osebe.

Iz citiranih določb 73. člena ZVO-1 pa izhaja, da takšen pravni interes v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja izkaže oseba, ki v vplivnem območju naprave stalno prebiva ali pa ima tam svoje nepremičnine, katerih raba bi bila ogrožena zaradi ugotovljenih vplivov na okolje. Po navedenih določbah 71. člena ZVO-1 pa v postopku v tam določenem (omejenem) obsegu sodeluje tudi zainteresirana javnost, ki pa nima položaja stranke ali stranskega udeleženca v postopku ampak ima pravico do informiranosti v tam navedenem obsegu in do dajanja mnenj in pripomb, do katerih se mora upravni organ opredeliti v izdanem dovoljenju.

Poleg navedenega je treba pri pravni presoji tožbenih razlogov oz. ugovorov upoštevati tudi subjektivno naravo upravnega spora (v upravnem sporu se zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih organov; v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika- 1. in 2. člen ZUS-1). Zato so že iz tega razloga neutemeljeni vsi tisti tožbeni ugovori, ki se sklicujejo na objektivno nezakonitost izpodbijanega sklepa- da se bo v objekt oz. napravo vgradila predpisom neustrezna tehnologija, ki bo v okolje prekomerno in v nasprotju s predpisi spuščala škodljive emisije, da ni upoštevana dvojna obremenitev istega okolja zaradi delovanja že obstoječe naprave za intenzivno rejo perutnine na isti lokaciji, da bi naprava lahko škodljivo vplivala na zajetje pitne vode ..., da je naziv okoljevarstvenega dovoljenja neustrezen, da je nezakonito in v nasprotju z javnim naznanilom določena zmogljivost naprave, da bi se morala iz postopka izločiti uradna oseba in drugi podobni splošni ugovori. Tožniki za te svoje trditve niso predložili nobenih konkretnih dokazov, še posebej ne takih, ki bi dokazovali, da zaradi teh zatrjevanih nepravilnosti njim konkretno (subjektivno) grozi nevarnost. S temi ugovori se zato ne izkazujejo konkretni vplivi na pravno zavarovane koristi tožnikov, ampak so to splošni ugovori, ki se nanašajo na splošno varovanje javnega interesa, za kar pa so v upravnih in sodnih postopkih pristojni drugi organi oz. inštitucije, npr. občina, ki ima po izrecni določbi 62.člena ZGO-1 pravico do sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, sami upravni organi, ki vodijo postopek, od vlade po 18. členu ZUS-1 določen zastopnik javnega interesa v upravnem sporu, in drugi organi v skladu s predpisi. Prav tako lahko te pripombe štejemo kot pripombe zainteresirane javnosti po 71. členu ZVO-1. V spornem upravnem postopku oz. tem upravnem sporu pa gre izključno le za presojo zakonitosti odločitve upravnega organa, da se tožnikom osebno ne prizna lastnosti stranskega udeleženca v postopku, ker za to niso (nobeden od njih) izkazali konkretnega pravnega interesa. Tožniki v bližini naprave oz. v vplivnem območju nimajo svojih nepremičnin, njihova bivališča oziroma nepremičnine nasploh so od spornega objekta precej oddaljeni.

Tožbeni ugovori, da upravna organa nista upoštevala kumulativnih vplivov obravnavane naprave in že obstoječe piščančje farme, so, glede na dokumentacijo v spisu, tudi vsebinsko neutemeljeni, saj so v Poročilu obravnavani kumulativni vplivi, ki se lahko pojavijo v okolju zaradi sočasnega obratovanja oziroma gradnje drugih obstoječih ali predvidenih povezanih in nepovezanih objektov ali dejavnosti v okolici območja posega.

Prav tako so neskladne z dokumentacijo navedbe, v smislu katerih zaradi vplivov vetra škodljive emisije v zrak ne bodo ostale v mejah predvidenega vpliva na okolje, saj je v poročilu o vplivih na okolje, v točki „6.2.2 Opis izhodiščnega stanja“, opredeljena pogostost vetra po smereh, hkrati pa je v točki „6.2.3 Opredelitev in ovrednotenje potencialnih vplivov“ ocenjen vpliv emisij v zrak v času obratovanja kot majhen, saj bo v napravo bo integriran tudi sistem za čiščenje zraka (stran 58 poročila o vplivih na okolje).

Okoliščina, da bi se naj v postopek pridobitve spornega okoljevarstvenega dovoljenja kot stranska udeleženka vključila okoljevarstvena organizacija C. za odločitev ni relevantna. Po 2. odstavku 73. člena ZVO-1 ima pravni interes za vstop v postopek tudi nevladna organizacija, ki na področju varstva okolja v Republiki Sloveniji aktivno deluje v javnem interesu najmanj pet let.

Ugovor, da bi se morala iz postopka izločiti uradna oseba, ki je vodila predhodni postopek, je tudi vsebinsko neutemeljen, saj tožniki za tako zahtevo ne navajajo nobenega na zakonu utemeljenega razloga.

V ostalem se sodišče sklicuje na razloge obeh upravnih organov oz. tožene stranke v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št 105/06, 62/010).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.