UPRS sodba I U 475/2011

Tožbi se ugodi. Ministrstvo za finance Republike Slovenije je dolžno v roku 90 dni od dneva te sodbe odločiti o pritožbi tožeče stranke proti odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 0610-1845/2009-8-0803-68 z dne 29. 1. 2010.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v znesku 350 EUR, povečanem za 20% DDV, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Tožeča stranka je dne 14. 3. 2011 vložila tožbo zaradi molka Ministrstva za finance kot organa druge stopnje o njeni pritožbi zoper odločbo prvostopnega davčnega organa z opravilno številko, navedeno v izreku. V tožbi navaja, da se je zoper odločbo pravočasno (dne 12. 3. 2010) pritožila. Ker drugostopni organ o pritožbi ni odločil v zakonskem roku, ga je skladno z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010 - v nadaljevanju: ZUS-1) pozvala, da o pritožbi odloči. Kljub zahtevi Ministrstvo v nadaljnjih sedmih dneh ni izdalo odločbe. Zato tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo prve stopnje odpravi. Priglaša tudi stroške postopka in zahteva njihovo povrnitev.

Organ druge stopnje je na poziv sodišča z dne 16. 3. 2011, da pošlje upravne spise in pojasni, zakaj v zadevi še ni odločeno, v postavljenem roku odgovoril, da vztraja pri razlogih iz upravnih odločb in sodišču predložil upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Po določbah drugega odstavka 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

Iz podatkov spisa sledi, da je tožeča stranka po poteku zakonskega roka dveh mesecev zahtevala izdajo odločbe o pritožbi in da je ponovno zahtevala odločitev po citiranem drugem odstavku 28. člena ZUS-1 v nadaljnjih sedmih dneh od vložitve zahteve. Iz spisov tudi sledi, da tožena stranka kljub ponovljeni zahtevi odločbe ni izdala. V odgovoru na tožbo se sicer sklicuje na razloge „upravnih odločb“, obenem pa navedb tožeče stranke o molku ne prereka. V upravnih spisih, ki jih odstopa sodišču, se odločba o pritožbi tudi ne nahaja. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka po citirani določbi ZUS-1. In ker ostaja tudi po pozivu sodišča stanje, kot ga opisuje tožeča stranka v tožbi, nespremenjeno, je sodišče na podlagi 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki v skladu s pooblastili iz citirane določbe naložilo, da odloči o pritožbi v roku, ki ga je določilo sodišče.

Glede na opisano nesporno dejansko podlago je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožeči stranki, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.