VSL sklep II Ip 511/2011

Pritožbi prvega dolžnika se ugodi in se sklep v razmerju do njega razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v postopek.

Pritožba drugega dolžnika se zavrne in se sklep v razmerju do njega potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 04. 02. 2003, nadaljuje z dnem 19. 10. 2007.

Zoper ta sklep sta prvi in drugi dolžnik vložila pravočasno laično pritožbo enake vsebine. V začetku pritožbe pojasnjujeta okoliščine v zvezi z vročanjem sodnih pošiljk v predmetni zadevi, nadalje komentirata vpogled v predmetno izvršilno zadevo in vpogled v register AJPES ter opisujeta bistvo telefonskega pogovora z upnikovim odvetnikom dne 12. 11. 2010. Upnikov odvetnik je povedal, da ni bilo nobenega plačila, da je prvi dolžnik izbrisan iz registra podjetij in da je zaradi teh dveh dejstev upnikov direktor naročil, da se postopek izvršbe nadaljuje in še, da bo dolžnik zato moral govoriti z direktorjem S. O. Navajata, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v X Ppn YY/2007 z dne 16. 03. 2007 začeta prisilna poravnava nad prvim dolžnikom potrjena s sklepom St ZZ/2007 z dne 19. 10. 2007, ki je postal pravnomočen 06. 11. 2007, dolžnika pa obvezuje, da svoje obveznosti do upnikov iz razredov 1, 2 in 5, med katere spadata tudi tukaj navedena upnika L. t. d.o.o. in L. f. d.o.o., poravna v višini 100% v roku petih let z obračunanimi obrestmi v višini 1,5% letno do dneva plačila, to pomeni do 06. 11. 2012 (oba navedena upnika sta tudi glasovala za potrditev predlagane prisilne poravnave). Dolžnikova obveznost tako še ni zapadla, jo je pa delno že poravnal, in sicer do povezanega podjetja L. t. d.o.o., saj je bilo zaenkrat to mogoče le v smislu posla, dobave produktov, ki je tudi v preteklosti vedno potekala le na relaciji prvi dolžnik – L. t. d.o.o., ni pa še bilo možno v finančnem smislu, to je v smislu direktnega plačila. V finančnem poslu je potekalo poslovanje na relaciji L. t. d.o.o. - prvi dolžnik, kjer je šlo za najetje kredita s strani dolžnika. Dolžnika sta tudi prepričana, da upnik ne bi poskušal z nadaljevanjem izvršbe proti nobenemu od dolžnikov, če bi bil pravilno obveščen in bi vedel, da dolžnik ni izbrisan iz registra podjetij. Zaradi tega sta dolžnika ob vložitvi pritožb obvestila o napaki v registru podjetij tudi registrsko sodišče. Sodišču predlagata, da stanje predmetne izvršbe upošteva kot prekinjeno z dnem 16. 03. 2007 (sklep z dne 12. 10. 2007), in sicer do izteka roka za dokončno plačilo obveznosti dolžnika po sklepu o pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi, to je do 06. 11. 2012.

Pritožbi sta bili pravilno vročeni v odgovor upniku in tretjemu dolžniku A. G., ki pa nanju nista odgovorila.

Pritožba prvega dolžnika je utemeljena, pritožba drugega dolžnika pa ni utemeljena.

1) Glede pritožbe prvega dolžnika

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v razmerju do prvega dolžnika po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje namreč v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, ali je bila terjatev, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku, ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave ali ne. Če je bila predmetna terjatev ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, je prvotni izvršilni naslov, na podlagi katerega je bila dovoljena predmetna izvršba, zoper prvega dolžnika izgubil svojo pravno moč (prim. prvi odstavek 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju: ZPPSL), zaradi česar bi sodišče moralo v skladu z določbo prvega odstavka 76. člena ZIZ izvršbo ustaviti in ob obstoju pogojev iz drugega odstavka tega člena razveljaviti opravljena izvršilna dejanja. V primeru, da predmetna terjatev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave ni bila ugotovljena, pa bi sodišče smelo prvotni izvršilni naslov proti prvemu dolžniku izvršiti le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave (prim. drugi odstavek 64. člena ZPPSL). Do nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka bi tako lahko prišlo le v drugem primeru, pa še to samo pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je bila predmetna terjatev ugotovljena v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, ni jasno, kaj predstavlja pravno podlago za nadaljevanje izvršilnega postopka proti prvemu dolžniku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi prvega dolžnika ugodilo in sklep v razmerju do njega razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je v pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave ugotovljena ravno terjatev, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku (iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave izhaja le, da je bila ugotovljena terjatev upnika iz predmetnega postopka v višini 45.943,02 EUR) ter temu ustrezno ukrepati.

2) Glede pritožbe drugega dolžnika

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je postopek prisilne poravnave vodil le zoper prvega dolžnika (O. d.o.o.), ne pa tudi zoper drugega dolžnika, zaradi česar ni bilo razloga za prekinitev izvršbe zoper drugega dolžnika. Izpodbijanemu sklepu drugi dolžnik ne more očitati nepravilnosti, saj se predmetni izvršilni postopek v razmerju do njega sploh ne bi smel prekiniti, zato tudi ni ovire za nadaljevanje (prim. tudi 60. člen ZPPSL).

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo drugega dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v razmerju do njega potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbah je na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ pritožbeno sodišče odločilo po sodnici posameznici, saj ne gre za pritožbi, o katerih bi moralo sodišče v skladu z navedeno določbo odločiti v senatu treh sodnikov.