UPRS sodba I U 1753/2009

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 67. člena v zvezi s 4. odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) zavrgla tožnikovo vlogo za podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika in varnostnega menedžerja. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 17. 6. 2009 vložil vlogo za izdajo službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnega menedžerja in je bila hkrati z njegovo vlogo od zakonite zastopnice pravne osebe A. d.o.o., B.B. prejeta tudi vloga za pridobitev licence zasebnega varovanja, pri kateri je tožnik naveden kot varnostni menedžer. Ker sta bili vlogi za podelitev službene izkaznice in licence za pravno osebo nepopolni, saj tožnik ni soglašal z varnostnim preverjanjem, da bi se ugotovilo, da zanj ni podanih zadržkov javnega reda oziroma varnostnih zadržkov, na podlagi predloženih potrdil pa tega ni bilo mogoče ugotoviti, je bila pravna oseba dne 19. 6. 2009 pozvana, da tako vlogo za pridobitev licence kot vlogo za izdajo službene izkaznice za tožnika, dopolni z manjkajočimi prilogami. Dne 1. 7. 2009 je zakonita zastopnica pravne osebe podala zahtevo za umik vloge, tožnik pa je dne 13. 7. 2009 podal ponovno vlogo za varnostnega menedžerja in varnostnika, ki je bila iz istih razlogov kot vloga z dne 17. 6. 2009, nepopolna. Tožnik je bil dne 5. 8. 2009 pozvan, da v roku 8 dni vlogo dopolni s podpisanim soglasjem za varnostno preverjanje in privolitvijo, da tožena stranka sama pridobi podatke iz uradnih evidenc. V obeh pozivih je bil opozorjen, da mora vlogo v postavljenem roku dopolniti s podpisanim soglasjem za varnostno preverjanje in privolitvijo, da lahko tožena stranka sama pridobi podatke iz uradnih evidenc, ker bo sicer njegova vloga zavržena. Iz istih razlogov je tožena stranka že s sklepom št. 250-2371/08 z dne 8. 5. 2009 zavrgla tožnikovo vlogo za podelitev službene izkaznice, ker ni soglašal z varnostnim preverjanjem. Tožnik je sam predložil potrdilo generalne policijske uprave (GPU), da mu je bila s plačilnim nalogom št. ..., ki je postal pravnomočen dne 16. 9. 2006, zaradi prekrška po 4. odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru izrečena sankcija za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, vendar tožena stranka tega ni mogla preveriti, ker tožnik ni dal soglasja za varnostno preverjanje in tudi ne privolitve, da lahko sama pridobi podatke iz uradnih evidenc. Zato je bila tožnikova vloga za podelitev službene izkaznice za varnostnega menedžerja in varnostnika zavržena.

Tožnik v tožbi z dne 12. 10. 2009 uveljavlja tožbene razloge po 27. členu ZUS-1. Navaja, da je tožena stranka njegovo vlogo zavrgla, ker je po pozivu ni dopolnil s podpisom za soglasje za varnostno preverjanje in privolitvijo, da lahko sama pridobi podatke iz uradnih evidenc. V skladu s 66. členom ZUP je predložil 6 potrdil o nekaznovanju, med njimi zgoraj navedeni plačilni nalog z dne 7. 10. 2006, ki ni mogel postati pravnomočen en mesec prej, preden je bil izdan (pravnomočen je postal dne 16. 9. 2006). Poleg tega se je tožnik na izdajo navedenega plačilnega naloga v zakonitem roku pritožil in se v zvezi s tem vodi postopek na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. PR 17546/06-2420. Poudarja, da je vprašalnik za varnostno preverjanje izpolnil in odgovoril na vsa vprašanja iz vprašalnika za varnostno preverjanje ter ga tudi podpisal. Navedba tožene stranke, da lahko sama pridobi le nekatera potrdila, je neresnična. Nihče namreč ne more na podlagi pooblastila dobiti več podatkov, kot jih lahko dobi pooblastitelj sam. Tožnik je sam pridobil potrdilo policije in ga tudi predložil. Tožena stranka je že v letu od 2008 brez pooblastila tožnika in brez njegovega soglasja preverjala zadržke po 36. in 36. a členu ZZasV v zvezi s plačilnim nalogom št. ... z dne 17. 8. 2006. Kako je torej lahko to naredila v letu 2008? Tožnik v nobeni centralni evidenci ni zabeležen, da bi storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti ali bil v postopku ali kaznovan zaradi prekrška z obeležjem nasilja. Na podlagi določb 36. in 36. a člena ZZasV lahko tožena stranka sama opravi varnostno preverjanje. Navaja še, da je že posedoval izkaznico za varnostnega menedžerja in varnostnika, ki pa mu je bila po preverjanju, ki ga je opravila tožena stranka, za katero ji soglasje nikoli ni bilo dano, odvzeta. Sklicuje se tudi na sodbo Upravnega sodišča št. U 1631/2008 z dne 25. 3. 2009. Navaja še, da v Zakonu o zasebnem varovanju tudi nikjer ni zahtevano, da mora prosilec pri vlogi podpisati tudi bianco soglasje za preverjanje in vpogled v evidence. V kolikor je tožena stranka imela dvom v zvezi z zgoraj omenjenim plačilnim nalogom, bi ga lahko pozvala, da v zvezi s tem postopkom predloži dodatna dokazila. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki naloži izdajo službene izkaznice za tožnika za varnostnega menedžerja in za varnostnika, zahteva pa tudi stroške zaradi namernega onemogočanja dela po 2300,00 EUR mesečno, saj je tožnik brez zaposlitve, kot tudi povrnitev stroškov tega postopka v višini 500,00 EUR.

V dopolnitvi tožbe z dne 29. 10. 2009 tožnik navaja, da dopolnjuje tožbo z dopisom Informacijske pooblaščenke št. 0712-456/09/2, iz katerega je razvidno, da bi tožena stranka morala opraviti tako imenovano varnostno preverjanje brez dodatnega zahtevka - pooblastila za vsesplošno preverjanje, saj ima za to podlago v 36. in 36. a členu ZZasV. Tožnik ni zaprosil za izdajo izkaznice po 19. členu ZZasV, temveč je zaprosil za izdajo izkaznice kot fizična oseba in sicer za izdajo izkaznice za varnostnega menedžerja. Šele potem, ko ima oseba izkaznico varnostnega menedžerja, se lahko zaposli kot odgovorna oseba. Podlaga za varnostno preverjanje pa nastane, ko se varnostni menedžer (oseba, ki ima izkaznico), zaposli pri imetniku licence za varovanje kot odgovorna oseba. Tožnik želi pridobiti le izkaznico za varnostnega menedžerja in ko jo bo dobil, se bo lahko zaposlil kot odgovorna oseba pri imetniku licence ali pa tudi ne, saj se lahko zaposli le kot varnostni menedžer. V kolikor pa imetnik licence zaposli odgovorno osebo, ki ni varnostni menedžer, je to zakonsko nedopustno in v nasprotju z drugimi sistemskimi zakoni, ki urejajo zaposlovanje. Varnostno preverjanje za varnostnega menedžerja v ZZasV nikjer ni določeno. V 19. členu ZZasV je določeno, da se varnostno preverja varnostnega menedžerja, ki je pri imetniku licence zaposlen kot odgovorna oseba. Tožnik pa ni podal vloge za odgovorno osebo, temveč le za varnostnega menedžerja. Iz tega sledi, da mu je tožena stranka dolžna izdati izkaznico za varnostnega menedžerja brez dodatnih zahtevkov, ki nimajo podlage v ZZasV.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je dne 17. 6. 2009 prejela tožnikovo vlogo s prilogami za izdajo službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnega menedžerja. Sklicuje se na določbi 36. in 36. a člena ZZasV, na podlagi katerih tožena stranka v postopku ugotavlja odsotnost zadržkov javnega reda oziroma odsotnost varnostnih zadržkov na podlagi izpolnjenih obrazcev privolitev, soglasja in vprašalnika za varnostno preverjanje. Na podlagi preverjanja podatkov iz vprašalnika se nato ugotavljajo dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, ali ne obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti osebe, ki naj bi opravljala dejavnost zasebnega varovanja. Tožnik je dne 19. 6. 2009 poslal dopis kot dopolnitev vloge za izdajo službene izkaznice varnostnega menedžerja, h kateremu je predložil nove priloge. Kljub dodatnim potrdilom je tožena stranka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev službene izkaznice zasebnega varovanja zaradi nepodpisanega soglasja in privolitve za preverbo odsotnosti zadržkov javnega reda po 36. členu in varnostnih zadržkov po 36. a členu ZZasV. Tožnik je dne 13. 7. 2009 podal ponovno vlogo za izdajo službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika in varnostnega menedžerja s prilogami. Priložil je potrdilo GPU, da mu je bila s plačilnim nalogom št. ..., ki je postal pravnomočen dne 16. 9. 2006, izrečena sankcija zaradi prekrška z elementi nasilja po 4. odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. Dopis in priloženo prilogo je tožena stranka pregledala in ugotovila, da je prišlo do napake v navedbi datuma o storitvi prekrška oziroma pravnomočnosti izdanega plačilnega naloga za storjeni prekršek. Vendar pa navedb v potrdilu GPU ni preverjala, saj ni imela pooblastila, ki bi ji ga dal tožnik s podpisanim soglasjem in privolitvijo. Po pregledu dokumentacije je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev službene izkaznice zasebnega varovanja, saj je bila tudi tožnikova vloga z dne 13. 7. 2009 nepopolna, ker tožnik ni privolil oziroma dal soglasja za varnostno preverjanje. Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih. V 22. b členu Zakona o tajnih podatkih je določeno, da se osnovno varnostno preverjanje opravi tako, da pristojni organ preveri posameznikove navedbe v vprašalniku za varnostno preverjanje. Pri tem lahko od osebe, na katero se podatki nanašajo ter iz evidenc in drugih zbirk podatkov upravljavcev, zbirk osebnih in drugih podatkov zbira ter uporablja podatke iz 25. člena istega zakona. Če se z osnovnim varnostnim preverjanjem ugotovi sum varnostnega zadržka, pristojni organ z varnostnim poizvedovanjem dodatno preveri tiste podatke, ki se nanašajo na posamezen varnostni zadržek. Varnostno poizvedovanje se opravi le, če preverjana oseba po razgovoru o sumu varnostnega zadržka pisno soglaša z varnostnim poizvedovanjem in izpolni prvi del dodatnega vprašalnika. Če preverjana oseba ne da soglasja oziroma ne izpolni dodatnega vprašalnika, lahko pristojni organ že na podlagi suma varnostnega zadržka zavrne izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, v konkretnem primeru pa izdajo službene izkaznice. Obliko vloge, obvezne priloge in postopek določa tudi Pravilnik o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter o postopku za njihovo podelitev (Uradni list RS, št. 21/05 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravilnik). Navedeni Pravilnik določa podatke, ki jih je potrebno vpisati v predpisani obrazec vloge za podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja, pri čemer so obvezni deli vloge tudi privolitev, da sme ministrstvo zaradi ugotavljanja zadržkov javnega reda pridobiti podatke iz uradnih evidenc in soglasje za varnostno preverjanje in vprašalnik za varnostno preverjanje. Dokazno breme glede izpolnjevanja zakonskih pogojev je na strani stranke. Obveznost stranke je, da dokaže izpolnjevanje pogojev za podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnega menedžerja in varnostnika (tako tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. U 447/2006 z dne 22. 10. 2008). Glede na navedeno je bil tožnik pozvan, da svojo vlogo dopolni s podpisanim soglasjem za varnostno preverjanje in privolitvijo, na podlagi katerih bo potem tožena stranka sama pridobila podatke iz uradnih evidenc. Tožnik za pridobivanje podatkov z varnostnim preverjanjem pri policiji in drugih državnih organih ni dal soglasja. V pozivu je bil opozorjen, da naj vlogo ustrezno dopolni, ker bo v nasprotnem primeru vloga v skladu s 67. členom v povezavi s 4. odstavkom 129. člena zavržena. Poziv mu je bil vročen 22. 8. 2009 z vložitvijo v hišni predalčnik. Tožnik je na poziv odgovoril z dopisom z dne 28. 8. 2009, v katerem je navedel, da je zahteva po podpisu bianco pooblastila - soglasja nezakonita in da gre zgolj za obliko tihega izsiljevanja ter kršenja človekovih temeljnih pravic. Hkrati je menil, da s priloženimi dokazili in potrdili izpolnjuje vse pogoje za izdajo službene izkaznice zasebnega varovanja. V dopisu ni navedel, da se strinja s soglasjem in privolitvijo za preverjanje varnostnih zadržkov. Dejstvo je, da preverjanje varnostnih zadržkov obsega bistveno več, kot je predložil tožnik. Poleg tega je bil tožnik spoznan za odgovornega za prekršek z elementi nasilja, vendar vsebinsko tožena stranka ni mogla preveriti zadeve, ker tožnik ni predložil opisa dejanja. Ker element nasilja v zakonu ni posebej opredeljen, ji je Upravno sodišče v eni izmed sodb naložilo, da mora za vsak primer posebej ugotoviti, ali je element nasilja dejansko podan in se ob upoštevanju načela sorazmernosti opredeliti do tega, ali lahko vsaka, tudi minimalna stopnja nasilja, zadostuje za tako hud ukrep, kot je zavrnitev izdaje službene izkaznice, saj zavrnitev službene izkaznice za odgovorno osebo in varnostnika posledično pomeni izgubo oziroma onemogočanje zaposlitve. Ker tožnik vloge ni ustrezno dopolnil, niti ni prosil za podaljšanje roka za dopolnitev, v pozivu pa je bil poučen, da bo njegova vloga, če ne bo ustrezno dopolnjena, zavržena, je bila njegova vloga na podlagi 67. člena v povezavi s 4. odstavkom 129. člena ZUP zavržena. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi gre za zavrženje tožnikove vloge za podelitev službene izkaznice zasebnega varovanja za varnostnika in varnostnega menedžerja. Tožena stranka je tožnikovo vlogo zavrgla na podlagi 67. člena ZUP v povezavi s 4. odstavkom 129. člena ZUP, ker je ugotovila, da je bila tožnikova vloga z dne 17. 6. 2009 z dopolnitvijo z dne 13. 7. 2009 nepopolna in zaradi tega nesposobna za obravnavo in je bilo o isti upravni stvari s sklepom št. 250-2371/08 z dne 8. 5. 2009 že pravnomočno odločeno.

Tožnik je podal vlogo za podelitev službene izkaznice za odgovorno osebo in varnostnika, saj to izhaja iz spisovnih listin z dne 17. 6. 2009 in 13. 7. 2009. Po 1. odstavku 19. člena ZZasV mora odgovorna oseba za opravljanje zasebnega varovanja izpolnjevati vse v tem odstavku določene pogoje. Tako mora med drugim izpolnjevati tudi pogoj iz 3. alinee navedenega člena, da mora biti brez zadržkov javnega reda. Po vsebini enako določilo vsebuje tudi 1. odstavek 20. člena ZZasV, ki govori o pogojih, ki jih mora za opravljanje zasebnega varovanja izpolnjevati varnostnik. Varnostni zadržki so opredeljeni v 36. a členu ZZasV (2. odstavek 36. a člena ZZasV). Varnostno preverjanje osebe je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katerega namen je zbirati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih (3. odstavek 36. a člena ZZasV). Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega osnovno varnostno preverjanje podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in preverjanje podatkov, določeno s predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev orožne listine. Osnovno varnostno preverjanje se po določilih 22. b člena Zakona o tajnih podatkih opravi tako, da pristojni organ preveri posameznikove navedbe v vprašalniku za varnostno preverjanje, za kar pa na podlagi Pravilnika potrebuje pisno privolitev vlagatelja, da sme sam pridobiti podatke iz uradnih evidenc, in podpisano pisno soglasje vlagatelja za varnostno preverjanje.

Na podlagi citiranih zakonskih in podzakonskih določil je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožena stranka je pravilno uporabila določilo 67. člena v zvezi s 4. odstavkom 129. člena ZUP (pravilno: 4. točko 1. odstavka 129. člena ZUP), saj je v postopku pravilno ugotovila obstoj pogojev za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bila tožnikova vloga nepopolna in je kot take ni bilo mogoče obravnavati in tudi, da je bilo o isti upravni zadevi predhodno že odločeno. Po določilu 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru lahko v celoti sledi utemeljitvi izpodbijanega akta.

Tožnik zato s tožbenimi ugovori ne more uspeti. Informacijski pooblaščenec v svojem (neobveznem) mnenju potrjuje navedbe tožene stranke, da je za izdajo službene izkaznice treba opraviti osnovno varnostno preverjanje; da se le-to lahko opravi, pa je potrebna pisna privolitev in podpisano pisno soglasje vlagatelja vloge. V konkretnem primeru tožnik zgolj s tem, da je izpolnil vprašalnik in ga podpisal, ni zadostil pogojem iz 4. odstavka 36. a člena ZZasV, saj potrebne pisne privolitve (kot izhaja iz spisovnih listin) ni dal, potrebno pisno soglasje pa je izrecno odklonil. Tudi tožnikovo sklicevanje na izpostavljeno sodbo upravnega sodišča ne more biti upoštevno, ker se izpostavljena sodba nanaša na drugačno pravno in dejansko stanje od obravnavanega, saj gre v izpostavljeni sodbi za odvzem službene izkaznice na podlagi 50. a člena ZZasV, medtem ko gre v konkretnem primeru za pridobitev službene izkaznice po 19. in 20. členu ZZasV.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Sodišče ob ugotovitvi, da tožba ni utemeljena, ugotavlja tudi, da niso podani pogoji za povrnitev zahtevanih stroškov.